Stara formula (poenostavljeno rečeno) malce povišati in raztegniti avto vrste Clio, da nastane mali, trendovski SUV, ne zadošča več. Konkurenca je postala tako množična in intenzivna, da je preprosto treba izdelati čisto »ločen« izdelek. Takega, ki ga ni mogoče označiti kot »samo nekaj povišanega« in ki dejansko ponuja dodatne kvalitete v primerjavi z običajno kombilimuzino, ne zgolj višjega sedenja in potencialno nekaj več sposobnosti za vožnjo po kakšnem kamenju. To so očitno že zgodaj v razvojnem stadiju ugotovili skoraj vsi proizvajalci, ki so tovrstne modele predstavili v roku zadnjega leta, vključno z začetnikom celotnega trenda. Tako je tudi novi Captur, kot sem že večkrat omenil, nekaj povsem drugega od prejšnjega. Med testom se je to samo še dodatno potrdilo.
Parkrat se je v tem tednu druženja z novim Capturjem zgodilo, da sem zapeljal za ali ob bok predhodnika. Takrat mi je še toliko bolj postalo jasno, za kako veliko spremembo gre. Skoraj kot bi postavil skupaj najstnika in odraslega. Razlika ni samo v velikosti (novi je daljši za približno decimeter), celotna postava, izdelava, obdelava, uporabnost in tehnološka podprtost so na drugem nivoju. Seveda tudi vožnja sama. Že na zunaj to ne deluje kot naslednik modela, ki se je sicer izjemno dobro prodajal. V nasprotju s kakšnim Leonom, kjer so obdržali osnovne poteze in proporce, je tukaj prav vse drugačno. Od simpatičnega »jajčka« so prešli na možatega, zadaj precej bolj odsekanega polterenca. Ena prejšnjih glavnih vab za kupce, drugačna barva strehe je še na voljo, a je ne izpostavljajo več. Tudi ta poteza je po svoje znak samozavesti, da je tokrat vendarle vsebina tista, ki je pred embalažo in ki lahko sama govori v prid novincu. Med drugim je zdaj serijska razsvetljava s svetečimi diodami (LED).

Notranjost je sploh drug svet. Saj se še vedno najde kakšen del z vprašljivo izbiro plastike, najsi bo taka, na kateri se poznajo odtisi od prijemanja z lepljivimi prsti, ali pretirano sijoča, toda dizajn, izbira materialov in tudi kakovost upravljanja so naredili pravi preskok. Prejšnja kabina je bila, brez zamere Renault in lastniki starega Capturja, nizkocenovna. Veliko plastike in malo zanimivega. Po novem zadeva ima nekaj karakterja. Še vedno ni pretirano vznemirljiva, a vsaj »klavirske« tipke so lušten prijem, prav tako »lebdeča« konzola pri dražjih izvedbah s samodejnim menjalnikom, četudi prostor pod njo ni tako zelo uporaben, kot bi nas kdo želel prepričati. Vse skupaj deluje tudi veliko bolj prijazno, zračno in dražje, navsezadnje tudi zaradi veliko večjih in lepših zaslonov. Stari infozabavni sistem z majhnim zaslonom, ki še živi v Daciah, je pri Renaultu šel v pozabo. Novi, ki smo ga srečali že v Cliu, je res velika nadgradnja. Ima še svoje muhe, o njih malo več kasneje, toda veliko večino časa razveseljuje in olajša uporabo tega avta. Zdaj lahko še merilnike popolnoma nadomesti zaslon, znebili pa so se tudi tipk, raztreščenih po vsej kabini, in jih združili na volanu. Na eni strani za (radarski) tempomat in preprečevanje zapuščanja voznega pasu, na drugi pa za upravljanje s prikazi na zaslonu oz. »merilniki«. Upravljanje »radia« je še vedno pod volanom, a tudi nekoliko spremenjeno. Ni najboljša, a tudi ne najslabša tovrstna rešitev.
Digitalizacija je Capturju prinesla tako dodatno zanimivost kot večjo preglednost pri informacijah, ki jih daje avto, in uporabnost infozabavnega sistema. Na večjem zaslonu je vse lažje in lepše, pri merilnikih pa ima voznik več možnosti, kaj vse bo prikazano, in dokaj enostavnega premikanja med različnimi »rubrikami«. Škoda je le, da na tem vozniškem zaslonu ne more biti zemljevida, tako kot pri nekaterih drugih avtih, ali pa so tako skrili to možnost, da je nisem našel (pa sem preklikal vse, kar se je dalo, in v navodilih prebral vsa poglavja, ki bi lahko govorila o tem). Sistem Easy Link smo tudi že spoznali v Cliu in mi je v osnovi všeč, saj je pregleden ter ponuja prikaz več stvari istočasno, denimo predvajalnika, telefona in navigacije. Slednja je solidna, je pa našla manj interesnih točk kot Googlova na Carplayju ali Android Autu. Še ena funkcionalnost tega sistema, ki ji prav tako še nisem prišel do dna, je prikaz vremenske napovedi. Morala bi posodabljati podatke, ker je v nastavitvah izgledalo, da je podatkovna povezava vzpostavljena, a se ni dogajalo nič. Uporabnik si lahko nastavi svoj profil (Multi Sense), kako naj bodo nastavljeni pogon, krmiljenje, osvetlitev v kabini in prikaz na digitalnih merilnikih, vendar pri pogonu ne more prosto izbirati, avto pa se lahko odloči, da bo enkrat v prihodnje znova preklopil na privzeti profil. Podobno je z nastavitvami hlajenja oz. gretja. Ob zagonu Captur občasno kar samovoljno spremeni temperaturo in način kroženja zraka, kar je precej nadležno.
Morda tehnološko podprta in sodobna notranjost koga napeljuje na misel, da to vozilo nagovarja mlajše kupce. Vendar je vsaj glede na to, kaj ponuja med vožnjo, prej primeren za umirjene uporabnike srednjih let, mogoče tudi starejše. Vsekakor je vožnja drugačna kot s Cliom, to je zdaj vendarle večji avto, kar se pozna pri stabilnosti in premagovanju ovir, a zaradi dodatne višine je tudi nekaj nagibanja in prav hitrega jemanja ovinkov nima posebej rad. V splošnem je to umirjen, udoben in nezahteven prevoznik, hitro se ga da vzljubiti, če le od njega ne pričakujemo kakšnih športnih občutkov. Še posebej zaradi menjalnika EDC, ki je nekoliko cukajoč. Ob lahkotnejšem pritisku na plin se komajda kaj zgodi, ko potem voznik »pohodi«, pa Captur kar naenkrat skoči, zato se je treba temu malo prilagoditi. Všeč mi je, da ročica menjalnika ni fizična, ampak prenaša ukaze po žici, zato je vedno v osrednjem položaju in jo je treba zgolj suniti naprej ali nazaj za vožnjo. Za volanom sta lopatici za »ročno« prestavljanje, ki pa ju skorajda nisem uporabljal, ker res ni bilo potrebe. Avto pač nima takega karakterja in menjalnika povsem smiselno izbira prestave. Edino v športnem načinu mogoče malo predolgo vztraja pri višjih vrtljajih. Tudi ne vem prav dobro, kakšen smisel imajo v takem avtu vozni načini, še posebej športni.
Motor TCe 130, turbinsko podprti štirivaljnik s prostornino 1,33 l sem prav tako kot infozabavni sistem že preizkušal v Cliu. Že tam se mi je zdel zelo prijeten, sem pa glede na konjenico pogrešal nekaj živahnosti. Zato sem se pri višjem in težjem Capturju nekoliko bal, da bo preslaboten, pa so se strahovi izkazali za popolnoma neutemeljene. Seveda ne zadovoljuje dirkaških ambicij, a se da voziti zgledno hitro. Poraba pa s približno šestimi litri in pol sploh ni bila slaba.
Renault Captur
- Oblika in izdelava
- Infozabavna tehnologija
- Asistenčni sistemi
- Vozne lastnosti
- Uporabnost
Naj kupim?
Zagotovo moraš novega Capturja uvrstiti v ožji izbor, če kupuješ take vrste avto. Zdaj je dovolj velik, se pelje vzorno, ima veliko tehnologije, bistveno lepšo in kakovostnejšo kabino in deluje bolj postavno. Kakšna napak(ic)a se najde, a ne pokvari visoke skupne ocene.
V idealnih razmerah bi vseeno ta motor kombiniral z ročnim menjalnikom, ampak idealnih razmer običajno ni, Renaultova politika z opremo avta pa nekako poskrbi, da je prav ta kombinacija motorja in menjalnika, ki sem jo preizkusil, najbolj smiseln nakup. Motor TCe 130 je namreč v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom na voljo samo z opremo Intens, ne pa tudi z Edition One, ki jo (kot osnovo) imel testni primerek in ki prinaša več zelo dobrodošlih zadev, med njimi kamero za pogled nazaj, parkirna tipala, držanje avta v klancu, vzdolžna strešna nosilca in večji osrednji zaslon (9,3 palcev diagonale namesto sedmih), ki je morda še najmanj pomemben. Poleg tega je (končno zelo soliden) aktivni tempomat mogoče naročiti samo v kombinaciji z menjalnikom EDC. Pri opremi Edtion One je namreč doplačljiv, pri Initiale Paris pa vključen.
Captur ima zdaj na zadnji klopi primerljivo veliko prostora kot Megane. Seveda takrat, ko je klop najbolj nazaj. Še vedno pa jo je mogoče potisniti naprej, če se pokaže potreba po večjem prtljažniku. Ta ima dvojno dno in kljukici za obešanje vrečk, pa tudi njegova velikost je že v osnovi kar napredovala v primerjavi s prvo generacijo. Dostop do pritrdišč isofix bi bil lahko enostavnejši, zdaj je namreč treba odpreti zadrgo in najti kovino pod blagom in peno. Pohvalno pa je, da imajo tudi potniki zadaj na voljo zračnike in priključke USB.
Mogoče je bil prej Captur bolj simpatičen in doživel je skok po cenovni lestvici, toda novi je praktično v vseh pogledih neizmerno boljši. Ni razloga, da ne bi bil v ožjem izboru pri odločanju za enega od manjših SUV-jev.
Brez komentarjev