Francoski avtomobilski proizvajalec je v zadnjih letih, še posebej odkar je vodenje prevzel nekdanji direktor Seat Luca de Meo, povsem spremenila svojo filozofijo in strategijo. Ne sicer zelo drugače kot še nekatere znamke, tudi iz iste države, Renault postaja vse bolj osredotočen na vrednost namesto na količino, kar pomeni avtomobile z boljšo zaznavno kvaliteto, več napredne tehnologije, a tudi višjo ceno (brez te pač ne more biti večje vrednosti za podjetje). Novi Austral pa je prvi izdelek za množični trg v okviru te strategije, kajti Megane Conquest, ki se menda prodaja dobro, in Megane e-tech electric, ki se ne (vsaj v zadnjem obdobju), sta precej bolj nišna avtomobila. Austral namreč nastopa v verjetno ta čas najbolj pomembnem tržnem segmentu, ki je lani v Sloveniji predstavljal skoraj četrtino vseh prodanih osebnih vozil.
Govorimo seveda o razredu C-SUV, to so srednje veliki »mestni terenci«, med katerimi je bil lani v Sloveniji na prvem mestu Kiin Sportage s 1092 prodanimi primerki, pred Volkswagnovim Tiguanom (1079) in Hyundaijevim Tucsonom (963). Renault Kadjar, v pretežni meri izdelek za pozabo, je zmogel prepričati le še 298 kupcev in je pristal na 15. mestu. Z Australom uvoznik, podjetje Grand Automotive, želi najmanj med prvo peterico, ambicije pa segajo med trojico ali celo povsem na vrh. K temu bi vsaj letos lahko pripomogla tudi dobra zaloga in dobavljivost, saj imajo po lastnih zagotovilih že na začetku na voljo (v Sloveniji) med 250 in 300 primerkov, čakalna doba za nova naročila pa je največ štiri mesece.
Tudi za novinca bi lahko na prvi pogled rekli, da oblikovno ne izstopa, je vendarle velik napredek vsak v skladnosti in všečnosti, tudi sama pojava se mi zdi bolj odločna, notranjost pa je v primerjavi s predhodnikom kot z drugega planeta. Po oblikovanju, materialih in tehnološki založenosti (takih in drugačnih zaslonih ter ostalih malenkostih). Marsikaj je resda vzeto iz električnega Megana, še posebej dvojica zaslonov z 12-palčno diagonalo – ležečim pred voznikom in pokončnim na sredini –, nekaj je tudi novosti, kot so še malce imenitnejši materiali (alkantara) in prosojni zaslon (HUD) nove generacije, ki res lepo in na veliko prikazuje pomembne informacije (navidezno) na cesto, za to pa ne zahteva prejšnjega stekelca.
Austral z merami 4510 x 1825 x 1644 mm v razredu ne izstopa, tudi z osnovno prostornino prtljažnika (500 l oz. 430 pri polnem hibridu) ne, ponuja pa po besedah uvoznika nadpovprečno notranjo prostornost, čemur bi se dalo pritrditi, in pomično zadnjo klop (za 16 cm), s čimer je mogoče prtljažnik povečati na 575 oz. 555 l. Znotraj je zanimiva še sredinska konzola s premičnim oprijemom za roko, ki ni v vlogi menjalnika (ročica zanj oz. za izbiranje smeri vožnje je znova ob volanu, kjer se za prostor tepe s še dvema).
Za pogon je v osnovi na voljo znani 1,3-litrski turbo bencinski štirivaljni motor s tehnologijo blagega hibrida. Lahko ima 103 kW (140 KM) in ročni šeststopenjski menjalnik ali 116 kW (160 KM) in brezstopenjski samodejni menjalnik CVT, ki so ga menda izpopolnili za »kar najbolj prijetno vožnjo.« Upam, da se bo tako izkazalo tudi v praksi, za zdaj sem namreč vozil samo tretjo opcijo.
To je polni hibrid, ki temelji na novem 1,2-litrskem trivaljniku s turbino in 96 kW (130 »konji«), elektromotorju s 50 kW, starterju/generatorju s 25 kW, ki skrbi za rekuperacijo energije, in baterijo z dvema kilovatnima urama zaloge. Ker ni sklopke, avto vedno speljuje in vozi vzvratno z elektromotorjem, ni pa nujno, da brez delovanja bencinskega motorja. Slednji namreč lahko (tudi med vožnjo) poganja omenjeni generator in prek tega polni baterijo oz. dovaja energijo elektromotorju. Moč rekuperacije je mogoče spreminjati z lopaticama za volanom, kot pri Meganu e-tech electric, edini vpliv voznika na delovanje hibridnega sistema pa je izbira voznega načina Sport. Slednji namreč nikoli ne vklopi vožnje z zgolj elektromotorjem (na baterijo), saj želi ves čas ohranjati polno baterijo in s tem celotno zmogljivost.
Osnovni Austral z opremo Equilibre brez kovinske opreme po ceniku stane 27.900 evrov. Toda bolje je seči za dobra dva tisočaka višje (30.200 evrov) po opremi techno, kajti ta prinese prilagodljive popolnoma LED luči (osnovni ima LED zgolj dnevne), kamero in parkirna tipala na vseh straneh, omenjeni večji zaslon, samozatemnitveno ogledalo, dodatno zatemnjena stekla, pomično zadnjo klop in še nekaj drugih zadev. Torej opremo, ki bi si je vsekakor želeli že v osnovi izvedbi. Še vedno pa za ta denar dobite šibkejšega blagega hibrida z ročnim menjalnikom. Naslednja postavka na ceniku je potem močnejši motor s samodejnim menjalnikom in enako opremo, ki stane 32.900 evrov in utegne biti za večino najbolj zanimiva izbira. Od opreme, ki bi si je želel v in na takem avtu, sicer manjkajo aktivni tempomat, brezžično polnjenje telefona in vzdolžni strešni nosilci. Slednje dobi naslednja stopnja opreme techno esprit Alpine, ki pa iz nepojasnjenega razloga izgubi pomično zadnjo klop. V Grand Automotive zatrjujejo, da bodo to v Renaultu najkasneje s prihodnjim modelnim letom odpravili. Za to opremo je sicer treba odšteti vsaj 34.400 evrov. Nato je na ceniku še polni hibrid z obema nivojema opreme esprit Alpine, ki tako velja ali 38.400 ali 41.400 evrov. Moja izbira bi bil po videnem in občutenem na predstavitvi že omenjeni techno 160 auto s tistimi tremi dodatki, če jih je morda uvoznik ali kateri od trgovcev »poklikal« pri naročanju avta, ali z naročilom v tovarno, če dobava ne bi trajala predolgo. Mimogrede, ob financiranju (lizingu) uvoznik ponuja osem let garancije (5+3), ki jo je mogoče podaljšati celo na deset let.
“Luštna” zadeva ta Renault. PS: Matjaž nima kaj dosti komentarjev na svoje prispevke in teste, kar po mojem pomeni, da so testi in članki dobri in se z njimi strinjamu. Sam sem reden bralec Tehnozvezdij.
Večina komentiranja se dogaja na FB in TW. Sicer pa hvala in ja, tale avto je kar pozitivno presenečenje.