Realme GT Neo 2: Veseli ga bodo igričarji z manj pod palcem

V srednjem razredu je težko najti uravnotežen »paket«, kajti izdelovalci se skušajo z nekaj nadpovprečnimi lastnostmi in kupčkom kompromisov dobrikati izbrani ciljni skupini uporabnikov. Pri tem telefonu sta na boljši strani procesor in zaslon, saj cilja na mlade uporabnike.

Kljub nižji ceni se Raalme GT Neo 2 zlahka kosa tudi s precej dražjimi modeli, celo z nekaterimi premijskega razreda. Lani predstavljen procesor Snapdragon 870 je namreč nekoliko predelan 865+, ki je še nedavno veljal za vrh ponudbe in zgolj malo zaostaja za modelom 888, ki je trenutno še vedno glavni adut v premijskem razredu. Z drugimi besedami, ni opravila in mobilne igre, ki je ne bi bil sposoben poganjati najmanj s solidnim številom sličic na sekundo.

Oblikovno v ničemer ne izstopa

Se le meni zdi, da so si nekateri telefoni zadnje čase izredno podobni in bi jih stežka ločili, če se ne bi razlikovali v oblikovanju sklopa objektivov kamer. Oblikovno sodi GT Neo 2 med sodobno oblikovane telefone z ozkimi robovi okoli zaslona, lepi zaobljenosti bokov proti hrbtišču in plastičnim ohišjem. Razliko od sodobnikov predstavljata tipki za glasnost zvoka na levi strani (pri večini telefonov so na desni). Za moj okus sta pretanki, saj imate občutek, da režejo v prst.

Udobje enoročne uporabe izboljšuje optično tipalo prstnih odtisov pod zaslonom, kar je dobrodošla izboljšava v tem cenovnem razredu. Še posebej, ker je natančno in relativno hitro. 3,5 mm priključka za slušalke seveda zaradi modernih smernic ni, kar je kljub relativno kakovostnima stereo zvočnikoma kar manjše presenečenje. Igričarji so namreč še vedno relativno redka skupina uporabnikov, ki žičnim slušalkam daje prednost pred brezžičnimi.

Dovolj dobre (splošne) zmogljivosti

Poleg procesorja sta na (boljši) strani še baterija in zaslon. S kapaciteto 5000 mAh verjetno nudi največ, kar je mogoče glede na velikost in debelino (9 mm). Celodnevna uporaba ni vprašljivo in dvodnevna odvisna od načina uporabe, medtem ko je življenjska doba med igranjem iger precej omejena. Polnite jo lahko ob vsaki priložnosti z močjo 65 vatov, kar po uradnih podatkih pomeni 36 minut do polne napolnjenosti.

Zmotilo me je še ne ravno najboljša razpršitev toplote po ohišju, saj v tem primeru toplota ob polni obremenitvi preveč naraste v bližini procesorja, zato je sistem prisiljen nižati takte jeder. Ob normalni uporabi do česa takšnega redko pride, a ne tudi v primeru igranja grafično zahtevnih iger. Segrevanja in posledično manjšanje zmogljivosti pa vsekakor vpliva na izkušnjo uporabe.

16,8-centimetrski (6,62-palčni) 120-herčni zaslon tipa AMOLED nudi lepe barve in dovoljšno svetilnost, ki lahko v skrajnosti doseže 1300 kandel na kvadratni meter. Zaslon je razmerja 20:9 in nudi podaljšano polno visoko razločljivosti (FHD+. 1080 x 2400 pik). Hitrost osveževanje se prilaga sliki na zaslonu oziroma aplikaciji, podprta pa je tudi tehnologija visokega dinamičnega razpona HDR.

Ravno tako so na voljo vsi sodobni vmesniki. Poleg podpore za omrežja pete generacije (5G) to pomeni še Bluetooth 5.2 in Wi-Fi 6. Vgrajena stereo zvočnika nudita za razred povprečno kakovost in jakost zvoka. Zmogljivosti dopolnjuje 8 GB pomnilnika RAM in 128 GB vgrajenega. Pomislili boste, da je dovolj, toda ne pozabite na dvoje. Telefon nima reže za pomnilniške kartice in sodobne mobilne igre so vse bolj podatkovno potratne. Čez kakšno leto bo brisanje postalo običajno občasno opravilo.

Čist uporabniški vmesnik

Na telefonu teče operacijski sistem Androd 11 in čeprav je bil predstavljen v začetku jeseni, še ni nadgradnje zanj. Škoda, kajti Android 12 prinaša nekaj novosti, ki pridejo prav. Nad sistem je uporabniški vmesnik Realme UI 2.0. Okolje ni pretirano vpadljivo in je dokaj blizu privzetemu vmesniku sistema Android. Če ste do zdaj že imeli telefon z njim, s privajanjem ne boste imeli večjih težav. Žal je že nameščenih kar nekaj aplikacij, ki so popolnoma odveč. Čiščenje po nastavitvi naprav bo pač zahtevala nekaj časa.

Brez presenečenj glede kamer

Solidno 64-milijonsko glavno kamero podpira v najboljšem primeru povprečna 8-milijonska širokokotna in bližinska z obupno slabim 2-milijonskim tipalom. Sprednja kamera ima solidno 16-milijonsko tipalo. Omogočeno je celo snemanje v razločljivosti 4K (30 ali 60 sličic na sekundo), toda kakovost videa je tako kot kakovost fotografij odvisna od svetlobnih razmer.

Dnevne fotografije niso slabe, dokler se držite pravila, da se objektiv nikdar ne sme obrniti proti soncu. Če storite natanko to, je dinamika slabša v osvetljenih delih prizora. Ravno tako hitro opazite slabšo predstavo širokokotne kamere, tako glede reprodukcije barv kot izgube ostrine na robovih. 2-kratna povečava je digitalna, kajti kamere z optično povečavo telefon nima.

Slabše se kamere obnesejo v nočnih razmerah. Posebej to velja za širokokotno kamero, pri kateri sem imel kar nekaj težav z ostrenjem. Po zaslugi ločljivosti tipala in tehnologije združevanje pik se bolje obnese glavna. Njene fotografije, pod pogojem, da je ne zagode nepravilno ostrenje, pravzaprav niso tako zelo napačne. Bom dejal, do v povprečju razreda.

O bližinski kameri z 2-milijonskim tipalom pa je odveč izgubljati besede, vseeno ali celo bolje bi bilo, če bi ga izpustili. Video gre do običajnih 4K z zgolj elektronskim umirjanjem slike, medtem ko njegova kakovost ne doseže kakovosti glavne kamere. Prednja kamera ravno tako v dobrih svetlobnih razmerah naredi relativno dobre fotografije, a le če ne pretiravate z glajenja« kože in podobnimi nepotrebnimi učinki.

Hvalimo:

• Zmogljiv procesor
• Odličen 120-herčni zaslon
• Velika baterija

Grajamo:

• Podpovprečne kamere
• Nepotrebna bližinska kamera
• Ohišje ni odporno proti vodi