Realme GT Master Edition: Drugačen in zato dober!
Matjaž Ropret 8. januarja 2022 ob 06:46

Znamka Realme je po treh skoraj enakih telefonih v cenovnem razredu med 300 in 400 evri (6 Pro, 7 Pro in 8 Pro) v obdobju dobrega leta potrebovala nekaj svežega in drugačnega. Točno to je ponudila z modelom GT Master Edition, ampak pozor! Nujno ga moraš kupiti s hrbtiščem v imitaciji sivega potovalnega kovčka z reliefnim vzorcem, z »običajnim« črnim ali belim je pol manj zanimiv.

Odločitve proizvajalcev telefonov so pogosto nenavadne in prilagojene tako dobavljivosti posameznih sestavnih delov kot temu, kar »naj bi se najbolje prodajalo.« Tako je Realme 8 Pro imel fotoaparat s 108 milijoni pik, toda ostal pri enakem procesorju, ki je poganjal že oba omenjena predhodnika, in pri zaslonu z osveževanjem 60 Hz, medtem ko je glavni konkurent (Xiaomi Redmi Note 10 Pro) za enako ceno ponudil gladko izkušnjo s 120 Hz. Tako gre GT Master, če je ali če ni neposredni naslednik (vsekakor v Sloveniji v ponudbi nadomešča 8 Pro), v drugo smer. Zaslon OLED tokrat ponuja možnost hitrejšega osveževanja, procesor so nadgradili z zelo posrečeno izbiro Snapdragona 778G, pri glavnem objektivu fotoaparata pa tokrat vgradili marketinško manj potentno tipalo s 64 milijoni pik. Odločitve se mi v veliki meri zdijo prave, ampak najprej se moram posvetiti hrbtni strani telefona, ki sem jo omenil že v videu, ko sem ta model prvič pokazal.

Pri dizajnu je znamki Realme (ta deluje v okviru koncerna BBK Electronics) pomagal japonski oblikovalec Naoto Fukasawa in uspelo mu je združiti izvirno idejo in uporabno funkcionalnost. Hrbtišče s posameznimi dvignjenimi pasovi na pogled izstopa in hkrati daje dober oprijem, ki ga še poveča dobra izbira plastike. Vse skupaj je nedrseče, prijetno in ergonomsko. Na podoben način kot že pri dražjem modelu GT z rumenim, »dirkaškim« hrbtiščem. V tem pogledu Realme ima zanimive zamisli in uspešne izvedbe, upam le, da se tudi na dolgi rok obnesejo, kot je treba. Praske in obrabljenost materiala pač naredijo svoje. V vsakem primeru pa bi me kot kupca zanimal samo »kovčkasti« GT Master, v primerjavi s tem je različica s klasično hrbtno stranjo povsem dolgočasna in verjetno tudi nudi slabši oprijem.

S sprednje strani oblikovanje ni kaj posebej navdahnjeno, obod je prav tako plastičen in nekoliko bleščeč, debelina telefona pa je malenkost večja, seveda tudi na račun hrbtišča. A dodatna dobra stran slednjega je v tem, da se reč skoraj nič ne guga, kadar leži na mizi in uporabnik tipka po zaslonu. Stranske tipke so v redu, spodaj je celo izhod za slušalke, zvočnik za večpredstavnost pa je tudi žal samo tam in je eden slabših, kar sem jih slišal v zadnjem času, s precej rezkim zvokom. Res pa v tem razredu ne najdemo stereo zvočnikov. V priključek za polnjenje je mogoče vtakniti kabel iz priloženega polnilnika, ki zagotavlja do 65W moči. S tem telefon v skoraj vsakih okoliščinah napolni v pol ure ali hitreje, to je ena od lastnosti, ki prekašajo konkurenco.

Zaslon OLED ima diagonalo 6,43 palcev in polno visoko ločljivost. Novost je osveževanje s 120 Hz, pri čemer lahko uporabnik izbere tudi samodejno nastavitev, pri kateri se telefon odloča, ali zaslonsko slike izrisuje 60- ali 120-krat na sekundo. Ta možnost v praksi dobro deluje, ni pa tako napredna kot pri najdražjih telefonih, ki lahko frekvenco spustijo skoraj na ničlo ali jo ustrezno prilagodijo za ogled filmov (na 24 oz. 48 slik na sekundo). Zaslon je lep, ne priporočam pa izbire »Vizualnega načina OSIE,« ki preveč poudari barve in poslabša dinamiko. Tudi svetilnost bi lahko bila boljša ali pa vsaj njeno uravnavanje, saj jo treba imeti nastavljeno čez polovico, »avtomatika« pa jo pogosto znižuje na pretemne nivoje, denimo tudi med nočnim fotografiranjem.

Pohitritev s precej novejšim procesorjem (namesto Snapdragona 720G) je zelo dobrodošla. Na povsem enak čip se zanašajo tudi nekateri bistveno dražji modeli (denimo dvojica Honor 50 in Huawei Nova 9), ne brez razloga. Nudi zadostne zmogljivosti za vsakdanja opravila, preverjanje več aplikacij naenkrat, hitro fotografiranje in tudi igranje zahtevnejših iger. Določeni uporabniki bi ga seveda znali pripraviti do kolcanja, a ti bodo že v osnovi pogledovali proti nekaj stotakom dražjim modelom.

Fotografske »degradacije« kljub manj pikam na glavnem tipalu ni. Fotografije z osrednjega objektiva so za ta cenovni razred zelo spodobne, še posebej so mi všeč brez vključene umetne inteligence. Z lepimi barvami, solidnimi detajli, brez kakšnih ekscesov pri obdelavi. AI poskrbi za nekoliko preveč ostrine, vsaj za moj okus, a verjamem, da bo to marsikomu všeč. Tudi v mraku ali temi se da z nočnim načinom narediti marsikaj (če le prisilite zaslon k dovolj svetlemu prikazu, da dobro vidite motiv) in rezultati niso pretirano nenaravni, kot jih pogosto srečujemo v zadnjem času. Ker je pik kljub znižanju s 108 na 64 milijonov na pretek, si lahko privoščimo dvakratni zum in so posnetki še vedno več kot zadovoljivi, komajda se jih prepozna kot digitalno povečavo. Vseeno pa je možnost petkratnega zuma med osnovnimi v fotografskimi aplikacijami odveč, ker je Celo ultraširokotni objektiv daje boljše rezultate od mnogih podobnih, z več podrobnosti in manj popačenja. O makro objektivu s dvomilijonskim tipalom pa je odveč izgubljati besede, vseeno ali celo bolje bi bilo, če bi ga izpustili. Video gre do običajnih 4K pri 30 sličicah na sekundo, z zgolj elektronskim umirjanjem slike, in žal ni na ravni fotografij. Kar pa ni nobeno presenečenje. Boljši vtis naredi selfijevska kamera z 32 milijonskim tipalom, ki tudi izpljune zelo všečne fotografije, če le ostaneš pri nastavitvi brez »glajenja« kože in podobnih nepotrebnih trikov.

Baterija ima tokrat kapaciteto 4300 mAh, v 8 Pro je imela 4500 mAh, kar pa se mi ne zdi pomembna razlika. Procesor in spremenljivo osveževanje zaslona tudi ne porabljata pretirano, tako da se lahko avtonomija približa tudi dvodnevni uporabi. Le med mirovanjem bi bila lahko reč nekoliko bolj varčna. Vedno pa je na voljo možnost zelo hitrega polnjenja, ki lahko že v desetih minutah poskrbi, da bo zaloge dovolj do konca dneva. Prepoznavanje prstnih odtisov na dnu zaslona je hitro in brez pritožb, vedno in zanesljivo. Programska oprema – Realme UI 2.0 – temelji še na Androidu 11. Nedvomno bo prej ali slej na voljo nadgradnja na Android 12, a v času testiranja še ni bila. Uporabniški vmesniki v podjetju počasi prilagajajo evropskemu okusu, že pred časom so mu dodali nekatere lastnosti, poznane s telefonov Oneplus, denimo risanje potez na izključenem zaslonu. Kar je najboljša možnost za hiter vstop v fotoaparat, saj dvojni pritisk na tipko za zmanjšanje glasnosti (kar je treba vključiti v nastavitvah) pelje v način »ulica«, ki ni povsem enak običajnemu samodejnemu. Na voljo je obilica možnosti prilagajanja ikon, barvnih shem in ostalega brez nameščanja kakšnega dodatnega zaganjalnika. Tudi vedno vključen zaslon ali z drugimi besedami informacije na izključenem zaslonu je mogoče nastaviti.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ne glede na določene čudne odločitve proizvajalca in pomanjkljivosti, ki so v nižjem cenovnem razredu logične in pričakovane, sta bila že Realme 8 Pro in še posebej 7 Pro pred njim zelo simpatična telefona in priporočljiva nakupa. Z modelom GT Master Edition, še posebej različici z edinstvenim hrbtiščem, je kitajski znamki uspelo izdelati še bolj všečen in dobro zaokrožen izdelek. Je tudi malce dražji, s 128 GB prostora za podatke stane približno 370 ali 380 evrov, toda povprečen zvočnik in nesmiselni makro objektiv sta edini lastnosti, ki bi ju brez pardona zamenjal, poleg tega pa še naložil programerjem, naj uredijo situacijo s samodejnim prilagajanjem svetilnosti zaslona. Vse ostalo pri tem modelu štima.

Realme GT Master Edition
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
3.8

Naj kupim?

Med telefoni do 400 evrov je malo boljših, predvsem pa nobenega drugega s tako zanimivim oblikovanjem (hrbtišča).

HVALIMO:
  • Izvirno hrbtišče, ki daje dober oprijem
  • Dovolj zmogljiv procesor
  • Zaslon z osveževanjem 120 Hz
  • Zelo soliden fotoaparat
  • Hitro polnjenje baterije
GRAJAMO:
  • Telefon v beli in črni barvi nima hrbtišča v obliki kovčka
  • Mono zvočnik z rezkim zvokom
  • Samodejno uravnavanje svetilnosti zaslona ne deluje najbolje
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja