Realme 6 in 6 Pro: Stvar cene in prioritet

Na telefone Realme se moramo še navaditi, marsikdo še niti ni slišal zanje. Morda jih je prvič zasledil v najnovejših promocijskih materialih svojega operaterja, če je naročnik Telemacha. Ta je kot prvi operater v Sloveniji začel ponujati mobilnike omenjene znamke. Prvo vprašanje zato ne more biti prav nič drugačno od »ali so za kaj?«. Ko pridemo mimo tega, pa se lahko začnemo odločati za konkreten model. Tu sta predstavnika, ki tekmujeta na nižjem koncu trga, ima pa proizvajalec z njima ambicije tudi v srednjem razredu, saj je strategija znamke Realme, kot sem povedal že v prvem videu o teh telefonih, v posamezne cenovne razrede kot prvi uvajati lastnosti iz dražjih modelov. Tako sta tu Realme 6 in 6 Pro z zaslonoma, ki se osvežujeta z 90 Hz, in hitrim (30W) polnjenjem. Kako se primerjata s konkurenco in med seboj?

Šestica je na voljo v dveh izvedbah – s 6 GB delovnega pomnilnika in 64 GB prostora za podatke ter s kombinacijo 8/128 GB -, medtem ko je 6 Pro naprodaj zgolj z 8/128 GB. V prosti prodaji 6 stane 260 ali 330 evrov, model Pro pa cenijo na 380 evrov. Razlika je torej 120 ali 50 evrov, pri Telemachu pa samo sto evrov. Je cenejši skoraj enako dober ali dražji toliko boljši, da bi bila lahko razlika v ceni še večja? Na to bom poskušal odgovoriti skozi test. Razlike pa so, poleg pomnilnika, v procesorju, velikosti zaslona, obdelavi ohišja, foto-video sklopu in še kakšni malenkosti.

Oba telefona sta plastična in dokaj velika. Narejena sta sicer dobro, smo pa tudi v tem cenovnem razredu že srečali kakšnega z bolj domiselnim in prestižnejšim ohišjem. Realme je poskušal nekaj atraktivnosti vnesti z vzorcem na zadnji strani ohišja, ki je še posebej izstopajoč pri Pro-ju. Ne rečem, telefona zaradi tega dodatka delujeta malo manj generično, a barvna obdelava plastike ne spremeni občutka v roki, kjer pa obadva dajeta ves čas vedeti, da materiali in izdelava niso bili v prvem planu, temveč so zgolj dovolj dobri. Pro je sicer malenkost večji in težji, deluje tudi debelejši, čeprav po uradnih podatkih ni.

Pri zaslonih je rahla razlika, predvsem v velikosti in pa tudi glede izreza za sprednji fotoaparat. Realme 6 ima 6,5-, 6 Pro pa 6,6-palčni zaslon. V praksi so ti milimetri dokaj nepomembni in povsem vseeno bi mi bilo, če Pro-ja ne bi še dodatno raztegovali, kajti tega, da »mora« biti boljši telefon tudi večji, sem že malo naveličan.  LCD-ja sta dobra, dovolj živahna in kontrastna, a malo pod najboljšimi primerki svoje vrste, še posebej glede črnine, pa tudi svetilnosti. Ta je ravno še dovolj dobra za uporabo na soncu, ampak nekje na ravni dobrih OLED-ov, medtem ko gredo lahko nekateri LCD-ji še precej višje. Zanimivo je, da sploh med fotografiranjem 6 Pro prikazuje precej svetlejšo sliko, čeravno ima 6 nazivno povsem enako svetilnost in tudi sicer v drugih aplikacijah ni zaznavne razlike. Sta pa telefona imela nekaj težav s samodejnim prilagajanjem svetilnost zaslona, kar v zadnjem času le še redko srečam.

Glavna lastnost teh ekranov, osveževanje z 90 Hz, pa naredi opazno razliko v primerjavi z večino telefonov, ki so še vedno na 60 Hz. Manj je cukanja, ko uporabnik s prstom lenobno lista po družabnih omrežjih ali spletnih straneh. Mogoče je nekaj potenciala za bolj gladko akcijo celo v igrah, vendar tam trčimo na omejitev v zmogljivostih procesorja, zaradi česar skoraj ni možnosti, da bi pri toliko sličicah na sekundo imeli lepe podrobnosti. Vsekakor je hitrejše osveževanje dobrodošla lastnost, še posebej, če je zaslon tudi sicer dober. Se pa da vedno preklopiti nazaj na 60 Hz, če je prioriteta čim daljše trajanje baterije.

Nisem sicer zaznal, da bi avtonomija zaradi 90 Hz zelo trpela. Kot pri večini novejših telefonov pa bi bilo že kar težko doseči dva dni delovanja z enim polnjenjem. Morda je pri energijski učinkovitosti malce boljši 6 Pro, vendar ne toliko, da bi to lahko pomenilo karkoli pri odločanju, katerega kupiti. Za polnjenje Realme pri obeh prilaga 30-vatni polnilnik Vooc, ki v pol ure napolni za več kot polovico kapacitete baterije, od prazne do polne pa bi trajalo okroglo uro. Podobno torej, kot pri Oneplusu Nord. Kakšno minuto dlje traja zaradi malo večje kapacitete, gre pa vsekakor dovolj hitro, da je mogoče v kratkem času pridobiti dovolj soka za naslednjo uro ali dve uporabe. Brezžičnega polnjenja kajpak ni, niti ga nismo pričakovali.

Telefoni z zasloni LCD imajo čitalnike prstnih odtisov še vedno zadaj ali ob strani, kot so se odločili v Realmeju. Odločitev ni napačna, kajti čitalnik je dosegljiv vedno, tudi če naprava leži nekje na mizi ali omari. Odklepanje z njim je precej zanesljivo in tudi hitro, vseeno pa se včasih zgodi, da pod kakšnim kotom prsta ne prepozna, saj je tipalo dolgo in ozko, kvadratna ali okrogla so običajno manj občutljiva na to, s katere strani se lotimo odklepanja.  

Do sem tako ni bilo večjih, pomembnejših razlik med telefonoma, ki bi tehnico zanesljivo prevesili na stran »profesionalnega« modela. Niti v zvočniku (mono pri obeh) jih ne najdemo, tako nam ostaneta procesor in fotoaparat. Pri prvi postavki imamo Mediatekov čip Helio G90T v šestici in Qualcommovega Snapdragona 720G v Pro-ju. Realno je za vsakdanjo uporabo že prvi povsem zadosten, težko je najti resne prednosti drugega. Občasno se opazi, da vse skupaj deluje malo bolj tekoče, a je to treba zares iskati. Celo pri igrah že 6 daje povsem dobro izkušnjo. Nalašč sem v Asphaltu 9 na obeh mobilnikih nastavil visoke grafične nastavitve, pa je preizkuševalec (otrok) zatrdil, da je igranje na obeh dobro in da se nič ne zatika. Mislim pa, da sta procesorja zelo različno sposobna pri obdelavi signala s fotografskih tipal in tam je tudi ključna razlika med tema telefonoma.

Fotografsko je 6 Pro vsestranski in se tudi dobro izkaže. Od njegovih štirih objektivov so trije vsakdanje uporabni, saj ima poleg standardnega še ultraširokega in teleobjektiv, le četrti, makro z dvomilijonskim tipalom, je podpovprečen in zato odvečen. Fotografije so večinoma kakovostne, pravilno osvetljene, s spodobno dinamiko, solidnimi detajli, naravnega videza. Morda ne delujejo tako ostro kot fotografije s kakšnega drugega telefona, ampak to jim štejem v dobro, še posebej zraven posnetkov, ki jih naredi šestica. Ti imajo bistveno bolj poudarjeno ostrenje robov, barve in kontraste, čeprav po specifikacijah ni razlik med glavnima objektivoma ter tipaloma pod njima. Pretirano ostrenje in saturiranost fotografije naredita bolj primerne za Instagram, vendar v očeh puristov tudi bolj »umetne« in čeprav na prvi pogled izpade, kot da so detajli boljši, povečave seveda pokažejo, da je v resnici podrobnosti precej manj, saj jih ostrenje robov izniči.

V slabi svetlobi je razlika še bolj očitna, takrat je 6 Pro že v osnovi sposoben izgotoviti svetlejšo fotografijo z več podrobnostmi in manj šuma, naprednejši pa je tudi njegov nočni način, za katerega si vzame več časa. Mogoče pri njem tudi Pro malo preveč poudari barve, a vsaj dinamika in detajli so v redu, pri modelu 6 pa so celo fotografije v tem načinu medle. Dvakratni »zum«, ki ga 6 Pro doseže z optiko, je v redu in pri vsakem telefonu, ki te opcije nima, jo pogrešam. Digitalna izvedba (izrez iz glavnega, 64-milijonskega tipala) pri modelu 6 je precej slaba. Selfiji s cenejšim od dvojice so glede na obnašanje glavnega fotoaparata presenetljivo neobdelani, če le uporabnik pusti pri miru nastavitve z glajenjem kože in ostale podobne možnosti, tu sta si aparata precej bližje, ni pomembnih razlik med njima. Na kratko oba sta v redu. Gre pa 6 Pro znova še korak dlje, ker poleg običajnega pogleda ponuja še ultraširoki selfijevski objektiv, da gre na fotografijo več ljudi. Snemanje je mogoče v 4K in kvaliteta je prav tako zelo spodobna, a tudi pri videu cenejši telefon izkazuje podobne poskuse maskiranja napak in nekoliko slabše (digitalno) umirjanje slike.     

Pogosto se zgodi, da zelo dober vtis strojne nekoliko pokvaril programska oprema. Tukaj je podobno. Androidna preobleka Realme UI pusti kar nekaj neizpolnjenih želja. Njen izgled je povsem ustrezen, čeravno kar daleč od standardnega Androida. Se ga pa ne da skoraj nič prilagajati. Medtem ko denimo sestrska znamka Oneplus na tem področju ponuja obilo možnosti, pri telefonih Realme ni niti tem niti kakšnih drugih nastavitev za »poosebljanje« videza domačega zaslona in ostalega v sistemu. V nastavitvah je v primerjavi z drugimi androidnimi telefoni, ki se večinoma kar držijo osnovnih kategorij iz nepreoblečenega operacijskega sistema, vse »raztreščeno« in je včasih prav težko kaj najti. Prav tako nisem našel možnosti, da bi katera od tipk delovala kot bližnjica v fotoaparat (običajno je to dvakratni pritisk na tipko za vklop ali pa na tisto za znižanje glasnosti), bližnjica prek (zaklenjenega) zaslona pa je ob zagonu fotoaparata neverjetno pogosto gnjavila z nekakšnimi prošnjami za različna dovoljenja. Ni niti zbujanja zaslona z dvakratnim trkanjem po njem in kot rečeno je imelo samodejno prilagajanje svetilnosti zaslona pogosto drugačne zamisli od mene.

Prva predstavnika znamke Realme navdušita predvsem z vrednostjo za ceno. V tem pogledu sta med najboljšimi sploh. Bolj ali manj vse neposredne konkurente prekašata v nekaj pomembnih vidikih, pri ostalih pa se tudi večinoma dobro držita. Še največja težava je rahlem pomanjkanju karizme, če si sposodim človeško lastnost. Na pogled, z izjemo vzorca na zadnji strani, in otip sta namreč precej neizstopajoča, pa tudi njuna izvedba Androida zaostaja za marsikatero drugo. V prosti prodaji ima kajpak več možnosti 6, ker je cenejši, toda pri operaterju je zaradi več vgrajenih gigabajtov ter bistveno uporabnejšega in lepše »uglašenega« fotoaparata brez dvoma boljša izbira 6 Pro.

Realme 6 – HVALIMO:

• Gladko pomikanje vsebine po zaslonu
• Zmogljivost glede na ceno
• Priložen hiter polnilnik
• Solidna cena

GRAJAMO:

• Povsem plastično ohišje
• Obdelava fotografij s pretiranim ostrenjem robov ter navitimi barvami in kontrasti
• Povprečna svetilnost zaslona
• Nedodelana in zmedena androidna preobleka