Po spremembi smernic ministrstva za javno upravo (Mju) je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) končala odlašanje in zagnala postopke za podelitev frekvenc, ki naj bi jih bodoči imetniki uporabljali pretežno (a ne nujno) za omrežja pete generacije. Za zdaj je v javni obravnavi osnutek razpisa za frekvence, namenjene komunikaciji med napravami (M2M), za poletje pa Akos napoveduje še podrobne informacije o večfrekvenčni dražbi, na kateri bo delil frekvence za uporabniške storitve.
Prejšnje smernice Mju so predvidevale, da Akos za začetek razdeljevanja frekvenc potrebuje strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Te pa vlada dolgo ni potrdila. Z novimi smernicami, ki jih je sredi aprila sprejela nova vlada, so to kupčkanje odpravili in agencija zdaj vzporedno pripravlja razpise za frekvence in strategijo za obdobje med letoma 2021 in 2023. Če bi čakali potrjeno strategijo, bi še bolj zamujali roke, ki jih je postavila Evropska unija, pa tudi operaterji ne bi mogli zares začeli ponujati storitev 5G. Po omenjenih rokih bi sicer morali frekvence v pasu 700 MHz podeliti do konca tega meseca, v pasu 3600 MHz pa do konca leta. Zdaj kaže, da se bo to zgodilo v prvem ali drugem četrtletju prihodnjega leta.
Najprej so torej objavili t. i. informacijski memorandum za podelitev frekvenc v delu pasu 700 MHz, ki je namenjen za poslovno kritične storitve. Gre za 2 x 3 MHz in s pomočjo omrežja na tej frekvenci naj bi delovale naprave za promet, industrijo, javno varnost, energetiko, pametna mesta, zdravstvo in lahko še kaj drugega. Bistvo je, da se prenašajo majhne količine podatkov, da pa je omrežje visoko zanesljivo in razpoložljivo, varno, da je odpravljanje napak hitro in pokrivati bo moralo 75 odstotkov ozemlja. Ker je pas majhen, bo frekvenco dobil le en prijavitelj, ti pa so lahko ali operaterji ali posamezne »vertikale« (uporabnikov). Vsi prijavitelji bodo že morali predložiti pisma o nameri s potencialnimi uporabniki storitev.
Pas je širok zgolj po 3 MHz za komunikacijo v vsako stran, ker je tako določila Evropska unija. Gre namreč z majhen vmesni pas med »komercialnim« delom spektra v območju 700 MHz. Iz operaterskih krogov je sicer slišati, da se jim zaradi tega ta spekter ne zdi pretirano zanimiv. V Akosu pa napovedujejo, da bodo prihodnje leto, po večfrekvenčni dražbi, razpisali še dodatne (višje) frekvence za namene povezovanja naprav, torej M2M. Tokratni razpis bi sicer lahko po zdajšnji časovnici objavili avgusta, če v javnem posvetovanju ne bo toliko pripomb za informacijski memorandum, da bi ga morali spreminjati v taki meri, da bi to zahtevalo ponovitev javnega posvetovanja. Dražba, ki bo pisna in v prostorih Akosa, bi bila po predvidevanjih novembra, frekvence pa bi lahko dobitnik začel uporabljati v prvem četrtletju 2021.
Za večfrekvenčni razpis oz. dražbo pa je Akos na osnovi smernic ministrstva predvidel frekvenčne pasove 700 MHz (tega je sprostila ukinitev analogne prizemne televizije), 1500 MHz, 2100 MHz (licence za te frekvence, trenutno v uporabi za omrežja 3G in LTE, potečejo prihodnje leto), 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz ali t. i. milimetrski valovi. Za ta razpis Akos informativni memorandum oz. osnutek razpisne dokumentacije napoveduje za julij ali avgust, objavo samega razpisa za oktober ali november, elektronsko dražbo (na kakšen način bo dejansko potekala, se še niso odločili) pa za januar ali februar 2021. Tako bi uspešni dražitelji, ki bodo morali biti operaterji mobilnih komunikacij, zdajšnji ali novi, po plačilu pristojbin lahko odločbe dobili v drugem četrtletju prihodnjega leta.
Frekvence bodo operaterji verjetno primarno uporabljali za tehnologijo 5G, a bodo, kot že doslej tehnološko nevtralne. Tako bodo lahko (še naprej) v uporabi tudi za omrežja, ki temeljijo na starejših tehnologijah. V Akosu tudi poudarjajo, da ti razpisi in strategija upravljanja radiofrekvenčnega spektra ne pomenijo vpeljevanja točno določene tehnologije. Odločitev, za kaj bodo namenili posamezne frekvence, ki jih bodo »kupili«, je na operaterjih.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev