Raziskava Mastercard MIWE: Podjetnice so samozavestne, optimistične in vztrajne
Matjaž Ropret 19. maja 2022 ob 11:45

V Sloveniji je ta čas brezposelnost nizka in niso redka podjetja, ki ne najdejo dovolj ustreznih kadrov. Toda globalno je pandemija pustila precejšnje gospodarske posledice in žal so jih ženske občutile v precej večji meri kot moški. Peta letna raziskava Mastercard Index ženskega podjetništva (MIWE) pa vendarle dokazuje vzdržljivost podjetnic iz 65 gospodarstev, od koder so zajemali podatke (Slovenije ni bilo med njimi).

Gospodarske posledice pandemije koronavirusne bolezni so ženske prizadele huje kot moške. Skoraj dve tretjini (64 odstotkov) podjetij v lasti žensk je namreč imelo težave, medtem ko je bilo prizadetih podjetij z moškimi lastniki 52 odstotkov. Več kot polovica vseh, ki so med pandemijo ostali brez zaposlitve (natančno 54 odstotkov), je bilo žensk. Pri čemer nežnejši spol globalno predstavlja 39 odstotkov vseh zaposlenih, zato je podatek o izgubi služb še toliko bolj alarmanten, sploh v povezavi z naslednjim, da 90 odstotkov teh, ki so ostale brez zaposlitve, ni našlo nove. Moških, ki se niso vrnili na delovna mesta, je bilo 70 odstotkov.

Avtorice raziskave opozarjajo: »Zaradi opisanih trendov so ogrožena desetletja napredka pri doseganju enakosti med spoloma na delovnem mestu, kar bo po oceni Poročila o globalni razliki med spoloma 2021, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, k obdobju, potrebnemu za doseganje enakopravne zastopanosti med spoloma, dodalo 36 let.«

Jane Prokop, izvršna podpredsednica in vodja globalnega oddelka Mastercard za mala podjetja, je izpostavila, da okrevanja svetovnega gospodarstva temelji na izgradnji bolj trajnostne in vključujoče rasti, ki krepi podjetnice in podpira podjetja v lasti žensk. Po njenih besedah se vendarle kažejo obetavne spremembe v številnih državah. »Pospešen prehod na digitalna orodja kot posledice pandemije daje podjetnicam nove, boljše možnosti,« je še dodala.

Med ključnimi preprekami za razcvet ženskega podjetništva raziskava omenja pomanjkanje financiranja, težji dostop do višje izobrazbe in strukturne ovire. V marsikateri državi je sicer investitorjev, ki iščejo perspektivna podjetja dovolj, vendar ti, kot kaže, nimajo enako velikega zaupanja do projektov podjetnic kot do tega, kar jim predstavljajo podjetniki. Med strukturnimi ovirami so slaba državna podpora za mala in srednje velika podjetja, težavno pridobivanje posojil in drugih načinov financiranja in omejene priložnosti za (dodatno) izobraževanje in usposabljanje. »Lažji dostop do financiranja in usposabljanja bi lahko bistveno izboljšal gospodarske obete podjetnic in gospodarstev, v katerih delujejo. K hitrejšemu in bolj uravnoteženemu okrevanju lahko znatno prispevajo tudi ciljne vladne politike, ki podpirajo žensko podjetništvo,« poudarja raziskava.

Na vrhu pričakovane države, nekatere presenečajo

Na čelu lestvice zadnje izdaje MIWE so Združene države Amerike, Nova Zelandija in Kanada. Te države so se na vodilna mesta uvrstile z visokimi rezultati kazalnikov na vseh treh ocenjevanih področjih. To so – rezultati napredovanja žensk, vrednost znanja in dostop do finančnih sredstev. Omenjene države še naprej zagotavljajo pogoje, ki podjetnicam omogočajo lažji dostop do finančne podpore in storitev. S tem lažje zaženejo poslovanje in ga utrdijo do take stopnje, ko podjetje lahko deluje brez zunanje pomoči. Poleg tega imajo v teh državah podjetnice zaradi ugodnih pogojev, kot so kakovostna administracija, pozitiven družben in kulturni odnos ter živahna podjetniška dinamika, v lasti bistven delež podjetij. Povedano drugače, drugod je odstotkovno manj lastnic podjetij. V prvi deseterici sicer sledijo še Avstralija, Švica, Tajvan, Nemčija, Izrael, Velika Britanija in Švedska. Od teh sta denimo Švica in Tajvan napredovala, ker sta izboljšala pogoje za podjetništvo in kakovost upravljanja, s čimer sta uspešno premagovala izzive in negotovost zaradi pandemije. Od slovenskih sosed je na lestvici zgolj Italija na dokaj skromnem 43. mestu.

Navkljub preprekam in manj ugodnemu okolju se tudi ženske v manj razvitih državah, kot so Angola, Filipini, Gana, Madagaskar, Malavi, Uganda in Vietnam odločno podajajo v podjetniške vode, pri čemer njihov uspeh presega pričakovanja. Pri tem se ne ozirajo na že omenjene strukturne ovire in tako pomembno prispevajo k rasti lokalnega gospodarstva, predstavljajo pa že četrtino lastništva podjetij. Predvsem je njihova podjetniška aktivnost in motivacija v tem času opazno višja kot pri njihovih moških kolegih.

Angola je med državami z najvišjim deležem podjetnic, kar sicer v pretežni meri izhaja iz nuje, saj je priložnosti za zaposlitev malo, toda raziskava opozarja tudi na trdoživost teh žensk, ki s svojimi pekarnami, ribarnicami, mesnicami, restavracijami in drugimi dejavnostmi uspešno kljubujejo neugodnim razmeram.

Ženske na vodstvenih mestih

Globalno tudi delež žensk v vodstvenih vlogah ostaja na podobnem nivoju, četudi je pandemija marsikaj ogrozila. Globalno povprečje je na 28,6 odstotkih, v več kot polovici ocenjevanih držav (38) pa je delež višji, in v skoraj polovici se je v zadnjem letu povečal. Več kot 40 odstotkov žensk v direktorskih vlogah imajo Nova Zelandija, Poljska, Švedska, Kolumbija, Rusija in Filipini. »To je izjemen dosežek, glede na to, da običajno tri četrtine najvišjih funkcij v podjetjih zasedajo moški,« ugotavljajo v raziskavi.

Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma in omrežja LinkedIn se je l. 2020 povečalo število ženskih vodij v panogah, kot so razvoj programske opreme, storitve informacijske tehnologije, finančne storitve, zdravstvo in zdravstveno varstvo ter proizvodnja, kar je prispevalo k zmanjšanju razkoraka v teh industrijah. Po drugi strani pa se je znižal delež vodilnih v panogah, ki imajo sicer višji odstotek žensk, kot so potrošniške dobrine, nevladne organizacije, mediji in komunikacijska podjetja.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.