V Računalniškem muzeju v Ljubljani je odprta nova začasna razstava Hekerji – kibernetska (ne)varnost. Na njej boste izvedeli, kdo sploh so hekerji, kakšne »klobuke nosijo,« kaj počnejo, katere so njihovi najbolj slavni uspehi, kdo jih preganja in še marsikaj. Pripravili so jo v sodelovanju z Nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT, ki letos praznuje 30 let delovanja.
Razstava po besedah organizatorjev naslavlja vprašanje kdo so hekerji, kakšna je bila njihova vloga v zgodovini razvoja digitalne družbe in kakšna je njihova družbena vloga danes. »V svetu, kjer kibernetska varnost postaja ena od osrednjih družbenih tem, Računalniški muzej z razstavo, ki skozi interaktivno postavitev razkriva zgodbe iz hekerskega zakulisja, osvetljuje motive za nekaterimi najbolj odmevnimi incidenti in problematizira stereotip hekerja, ki ga poznamo iz popularne kulture,« so zapisali.
V boju za digitalno suverenost hekerji figurativno rečeno nosijo različne klobuke. Hekerji s črnimi klobuki veljajo za malopridne. Iščejo ranljivosti v računalniških sistemih in jih izkoriščajo v svojo (finančno) korist, hekajo tehnologijo ali pa z zvijačami napadajo posameznike. Nasproti jim stojijo beli klobuki, t. i. etični hekerji, ki jih z dramatičnimi šahovskimi potezami poizkušajo premagati, vmes pa se pojavljajo še modri, rdeči, roza in zeleni ter drugi klobuki, ki delujejo z različnimi motivacijami in zastopajo različne spretnosti. Vsem je skupna iznajdljiva raba tehnologij, eksperimentiranje in sposobnost razmišljanja izven okvirjev.
»Hekerska skupnost je oblikovala internet ob njegovem razrastu konec 90-tih let. Danes je pomemben gradnik obvladovanja ekosistema, v katerem živimo,« je v pripravljeni izjavi komentiral vodja SI-CERT, Gorazd Božič. Direktorica Računalniškega muzeja Gaja Zornada pa je dodala: »Temelji hekerske etike, svoboda ter avtonomija informacij in rabe računalnika ostajajo nespremenjeni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na teh temeljih stojijo tudi tisti, ki na hekerskih konferencah razkrivajo tehnološke ranljivosti in s tem dvigujejo javno zavedanje ter terjajo ukrepanje odgovornih.«
Na razstavi boste lahko prebrali ključne točke, spisane dovolj na kratko, pri čemer so posamezne »postaje« urejene tudi z motivi iz te scene, denimo s fizičnim požarnim zidom, obešalnikom za klobuke ali šahovnico. Če se želite bolj poglobiti v tematiko, si lahko ogledate in poslušate še določene intervjuje in izseke iz dokumentarnih filmov, »programirate« repliko modre škatle za »hekanje« telefonskih linij in se preizkusite v kvizih, kjer boste pokazali znanje o svetu hekerjev in o kibernetski varnosti. Upam, da boste presegli moj rezultat s po enim napačnim odgovorom v vsakem od dveh kvizov, ki sem ju rešil.
Brez komentarjev