Huaweijeva računalniška simfonija zasedla dunajsko dvorano
Matjaž Ropret 5. decembra 2018 ob 17:29

Veliko poslušamo o umetni inteligenci in tudi pisali smo že o tem, kje jo lahko dejansko opazimo. V Huaweiju pa so želeli še drugače predstaviti računalniško pamet. Jo pokazati v, recimo temu človeški luči. Zato so prišli na idejo, da bi uglasbili edinstven naravni pojav – polarni sij. In si pri tem pomagali z analizo in predlogi telefonskega procesorja, ki vsebuje umetno živčevje. Rezultat smo si lahko ogledali, predvsem poslušali, v Brahmsovi dvorani dunajskega Musikvereina na dogodku Sound of Light (Zvok svetlobe). Kaj smo slišali in kaj smo uspeli izvedeti o ozadju projekta?

Nekaj izsekov iz slišanega si lahko pogledaš v vlogu, kjer sem o tem dogodku že na kratko govoril. Vsekakor pa se mi zdi že sama ideja inovativna in izvedba na nivoju. Res je pri komponiranju končne simfonije sodeloval pravi skladatelj (Mark Sayfritz) in orkester vodil dirigent James Shearman, toda doprinos umetne pameti, no morem natančno vedeti kako velik ali majhen, je prej dodal kot odvzel. Glasba je bila namreč koherentna, vzdušje se je dobro skladalo z vzorci avrore, ki smo jih videli na zaslonu, in prehodi so bili lepi. Animacija na posnetkih pa je tudi prikazala delček iz tega, kar je h končnemu rezultatu dodal AI.

Vse se je začelo s tem, da so se v Huaweiju povezali z Norvežanom, ki mu je ime Kjetil Skogli in ki je specialist za iskanje polarnih sijev na severu svoje domovine. Nato so posnetke avrore dali v obdelavo telefonu Mate 20 Pro s prosto dostopnim programom za strojno učenje TensorFlow, ki ga je razvil Google. Z njim je nevralna procesna enota (NPU) v »procesorju« Kirin 980 ustvarila deset kategorij sijev glede na njihove barve, velikosti, oblike in hitrost spreminjanja. Skladatelj je za vsako od vrst pripravil glasbeno podlago in potem je telefon to znova preučil, predlagal popravke in dopolnitve, iz česar je nastala končna simfonija.

V Huaweiju so prepričani, da je to dober pokazatelj, kakšne naprave nosimo v žepih. In da bo lahko še kdo naredil kaj podobnega, saj za tako uporabo umetne inteligence niso več potrebni superračunalniki. Razlika med lanskim Kirinom 970, ki je bil eden prvih mobilnih procesorjev z namenskim NPU in letošnjim 980 pa je v tem, da ima slednji dvojno nevronsko enoto in je temu primerno hitrejši. Poudarjajo tudi, da njihov eksperiment dokazuje še nekaj. Namreč, da je umetna inteligenca samo orodje, ne pa grožnja, da bodo stroji prevzeli oblast na človeštvom. Drugih podobnih projektov, denimo uglasbitve mavrice, nimajo v načrtu. Morda pa se bo tega z njihovim telefonom in omenjeno programsko opremo lotil sam.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja