Pred približno mesecem dni so v Ljubljani odprl nov polnilni park za električna vozila, če ducatu polnilih mest z ultra hitrimi polnilnicami lahko tako rečemo. Postavilo ga je estonsko podjetje Eleport, ki ima v načrtu še več podobnih v regiji. Preizkusili smo ga in obenem malo razmišljamo o tem, kakšne polnilnice so primerne za določene lokacije, kajti tudi po drugih delih Ljubljane in še kje počasi rastejo polnilna mesta z vsaj 150 kW moči.
Petrol sporadično postavi kakšno novo ultra hitro polnilnico tu in tam. Nedavno je svoje kapacitete povečala tudi Tesla, saj je vendarle lahko priključila še drugo polovico parka pri hotelu Four Points (Mons) ob ljubljanski obvoznici, kjer je zdaj 16 mest, medtem ko je v Kopru šla na skupno 20 mest, vendar dodatna še ne delujejo, kot po postavitvi dolgo niso v Ljubljani.
V uvodu omenjeni Eleport je sklenil partnerstvo s trgovsko verigo Supernova, v okviru katerega bo 30 lokacij slednje v Sloveniji in na Hrvaškem opremil s podobnimi parki, kakršen je na Rudniku. Poleg dotične na jugovzhodu Ljubljane je že vzpostavil polnilnice na dveh lokacijah v Zagrebu (Garden Mall in Branimir Mingle Mall) ter še v Jastrebarskem, Šibeniku in Zadru, ki pa še ni priključena na omrežje, a naj bi bila v kratkem. Preostalih 16 lokacij v Sloveniji bo tudi na vrsti prej ali slej, kako hitro, niso razkrili, skupno načrtujejo skoraj 200 ultra hitrih polnilnih mest, kar 98 odstotkov naj bi omogočalo moči do 400 kW (oz. 200 kW pri avtomobilih s 400 V arhitekturo, kakršnih je za zdaj večina). Povprečno bo torej šest mest na lokacijo, ducat, kot na Rudniku ali v Zadru, je verjetno največ, drugod bodo lahko tudi zgolj po dve ali štiri.
Zanimiva je odločitev za tako hitre polnilnice na lokaciji, kjer se ljudje praviloma zadržujejo dlje časa. Ljubljanska je sicer dovolj blizu obvoznice, da je lahko povsem primerna za tranzitne potnike, podobno so največ kilometer od avtoceste oddaljene tudi Supernove v Ajdovščini, Kopru (tam je denimo tudi Teslin polnilni park), Novem mestu (kjer sicer ultra hitre polnilnice že ima Petrol) in Postojni (kjer bi tranzitni promet še kako potreboval kakšno možnost hitrega polnjenja). Večina ostalih bo bolj namenjenih lokalni uporabi. Morda za tiste lastnike električnih vozil, ki doma ne morejo polniti?
Nekaj vtisov o sami uporabniški izkušnji sem povedal v videu. V splošnem je pozitivna, čeprav morda ravno te dni v žgočem soncu ne najboljša, kar ni strehe. Pogrešam tudi možnost plačila z običajno bančno kartico (plastično ali digitalizirano na telefonu oz. uri), ki bi po mojem razumevanju zakonodaje morala obstajati. Morda jo bodo še vključili. Pohvalim pa lahko to, da sem zgolj v prvo moral potrditi »predplačilo« (30 evrov), nato ga je očitno ponudnik uvrstil med ponavljajoča se, ter izčrpne in lepo prikazane sprotne informacije tako na zaslonu polnilnice kot na spletnem naslovu, do katerega vodi koda QR, izrisana na zaslonu. V sami aplikaciji Plugsurfing, prek katere vzpostavite sejo in plačate, teh informacij ne vidite, temveč je tam zgolj drsnik za zaključek polnjenja. Težko kaj rečem o moči, ko je lokacija zasedena, ker sem bil tam sam in z avtom, ki pri takratni napolnjenosti baterije ni zmogel dosti več kot 60 kW.
V primerjavi s Petrolovima mini parkoma na počivališčih Barje je tu polnilnih mest več, na vseh je na voljo enaka storitev (moč polnjenja), prikaz sprotnih informacij je bolj izčrpen in cena je nižja. Toda Petrolove polnilnice imajo streho, so tik ob avtocesti in ne zahtevajo dodatnega prevažanja po polnjenju (iz parkirišča z Eleportovimi polnilnicami je namreč obvezna smer stran od obvoznice).
So res nujne ultra hitre polnilnice?
Ponekod zagotovo, najbolj za tranzit, a tudi tam ne nujno 350- ali 400-kilovatne. Nekateri avti res zmorejo »povleči« čez 200 ali 300 kW (najnovejši tudi čez 400 kW) na vrhu krivulje, toda za veliko večino je v praksi dovolj 150 kW. Kakšna taka je zagotovo potrebna tudi v mestih in v turističnih krajih, vendar v kombinaciji z drugimi.
Prepričan sem, da bi bile marsikje ustrezne polnilnice majhnih moči, denimo 4 kW ali celo zgolj 2 kW, in brez časovnih omejitev. Namreč povsod tam, kjer so avti parkirani dlje časa in lastniki prej ne morejo priti nazaj do avta, da bi ga »preparkirali« (in tudi, če bi lahko, morda ne bi dobili prostega parkirnega prostora, da bi ga prestavili s polnilnega mesta). Med takimi primeri sem že večkrat omenjal parkirišča P&R, tam je edini smisel, da avto stoji celoten čas službe ter še, kolikor traja z javnim prevozom do tja in nazaj, potem parkirišča ob smučiščih, toplicah oz. vodnih parkih, živalskih vrtovih, zabaviščnih parkih, blizu plaž, na izhodiščih za planinske poti in še kaj bi se našlo. Do tja se ljudje pripeljejo tudi od daleč in potrebujejo polnjenje, avto pa pustijo tam več ur, vsekakor dlje kot tri ure, kolikor znaša običajna »omejitev« na polnilnicah z izmeničnim tokom. Nenazadnje tudi ob blokovskih naseljih, da bi imeli tamkajšnji stanovalci možnost vsaj »osnovnega« polnjenja in lahko nehali poslušati, »Kaj pa tisti, ki živimo v bloku?«
Težava je v tem, da tovrstno polnjenje za ponudnika ni rentabilno, ne prinaša dovolj prihodkov. V osmih urah se namreč na 4-kilovatni »pretoči« približno enako ali celo malenkost manj električne energije kot na polnilnici z močjo 11 kW v treh urah. Iz tega izračuna je jasno, kaj se ponudnikom plačljivega polnjenja bolj splača postavljati. Počasne polnilnice vidim kvečjemu kot dopolnitev ponudbe, denimo za tako ali tako plačljiva parkirišča oz. kot bonus pri nakupu vstopnic (npr. za živalski vrt ali zabaviščni park), vendar se bojim, da ne bomo nikjer srečali take radodarnosti, ali kot nekakšno javno dobro. Mesta, občine in še kdo bi lahko s postavljanjem tovrstnih polnilnic – ni nujno, da je polnjenje zastonj – spodbujali uporabo vozil brez izpustov in s tem pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka.
Ob trgovskih centrih, kjer se zadržimo lahko po več ur, omenjena Supernova je že tak primer, so po mojem mnenju klasične AC-polnilnice (22 oz. 11 kW) povsem primerne. Pred trgovinami, kamor pridemo za krajši čas, denimo pol ure po nakupih nujnih živil, pa bi bile lahko ustrezne polnilnice z enosmernim tokom (DC) moči okrog 25 do 30 kW. Pol ure tovrstnega polnjenja je po količini energije ekvivalentno dobri uri na 11-kilovatni polnilnici, in z vidika priključnih moči je verjetno lažje postaviti nekaj takih kot eno samo ultra hitro, še posebej, če si ponudnik pomaga z baterijskim zalogovnikom. Spet je vprašanje, koliko »prometa« lahko naredi taka lokacija, kajti zanimiva bi bila verjetno predvsem za tujce in znova za tiste, ki doma ne morejo polniti. Toda z zanesljivim delovanjem, raznolikimi možnostmi glede plačil in predvsem privlačnimi cenami bi bila morda solidno zasedena.
Brez komentarjev