PRVIČ VIDENO Volkswagen T-Cross: Tehnično in vizualno prenovljeni »malček«

Prenovili so ga, toda bolj kot ne nežno in ravno toliko, da so mu brez sramu pred imenom dodali besedo »novi«. A to kljub vsemu ni nepomembno, kajti v igri je avtomobilček, ki sodi med bolje prodajane Volkswagnove križance.

V nižjem cenovnem razredu ima Volkswagen kar tri križance, označujejo jih kot SUV-e, čeprav kot pri večini tovrstnih avtomobilov tisti »S« v kratici nima nikakršnega pomena. T-Roc je prenovo že doživel, medtem ko jo Taigo še čaka, najmanjši izmed njih pa je zdaj šel skozi kozmetični postopek. Ker gre za pomemben model, so se kar potrudili tudi z oblikovanjem cen. V primerjavi s prejšnjo generacijo so ostale na podobni ravni, malce so višje, a so zato med opremo dodali stvari, ki so bile prej na voljo kot doplačilo ali vključene v višje opremske različice.

T-Cross ni videti drastično drugačen, saj so mu zunaj dodali nekaj letev in svetlobnih elementov, zožili žaromete, jih nadgradili na sijalke LED ter ločili dnevne luči. Žarometi so po želji matrični, vendar ne v osnovni različici. Manjše spremembe so ravno tako v notranjosti, kjer je opazno večji zaslon pred voznikom, zaslon infozabavnega sistema pa je še prosto stoječ. Beri zalepljen na armaturno ploščo, po novem narejeno iz mehkejših materialov. Škoda, da notranja prenova ni bila temeljitejša. Prav nič ne bi motilo, če bi zmanjšali obilno ročico samodejnega menjalnika, ročno zavoro zamenjali z elektronsko in stran vrgli vžigalnik za cigarete. Mnogi se boste strinjali, da arhaičen element ne sodi v kabino sodobnega avtomobila. Ko sem že omenil samodejni menjalnik, me je pri njem zmotilo še to, da ne omogoča samodejnega preskoka v parkirni način po izklopu motorja. A kot vedno v podobnih zadevah se zavedam, da se na takšne in podobne pomanjkljivosti razmeroma hitro privadiš.

Volkswagen je malčku namenil tri bencinske motorje, dva imate liter in en poldrugi liter prostornine (ta je pripravljen na standard euro7), ki čeprav ne prekipevajo od moči, zadoščajo. Bolj me je med krajšim spoprijateljevanjem zmotil samodejni menjalnik, saj je v normalnem voznem načinu pogosto prestavljal v za moj okus kar malce previsokih obratih. A kljub temu se avtomobil, testni je bil obut v 18-palčna platišča, lepo pelje, medtem ko ravno prav trdo podvozje skrbi za primerno lego na cestišču in natančno krmiljenje.

Še bolj pozitivno me je presenetil potovalni pomočnik (travel assist), serijsko je del opreme Style in R-line. Presenetil zato, ker sem pričakoval manj in dobil več. Na gorenjski avtocesti niti enkrat ni »zajel« fantomske omejitve hitrosti, prave pa je vedno zaznal dovolj zgodaj, da je pravočasno ustrezno znižal hitrost. Čeprav v različici Life in 4ALL serijsko ni vključen, imata zaradi zahteve evropske unije vgrajen sistem opozarjanje na prekoračitev hitrosti.

Da gre za izdelovalca nadvse pomemben model med drugim priča smela napoved o prodaji kar 1.260 avtomobilov do konca letošnjega leta. Skoraj ne dvomim o tem. Čeprav v T-Crossu ni ne duha ne sluha o hibridnem pogonu, zna biti s sorojenci v nižjem cenovnem razredu tisto, po čemer bo posegala obsežna množica sodržavljanov, ki bi letos kupovala nove avtomobile. Na neki način se v prilagojeni dikciji vrača rek, ki smo si ga žvižgali pred desetletji. »Želim si Passata, a si bom privoščil Golfa.« Kar se mi zdi svojevrstna škoda. T-Cross je dovolj visok in prostoren za spodobno veliko baterijo, ki ne bi odžirala potniškega ali (in) prtljažnega prostora. Obenem je, čeprav majhen, še vedno dovolj obilen, da ga ne moremo označiti zgolj za majhen mestni avtomobil, torej uporaben in razmeroma dovolj udoben za daljše poti. Namesto da bi poleg bencinskega dodali še električni pogon, ostajajo pri »skorajšnji« predstavitvi modelov ID.2 in ID.1.