Na prvem mestu je očitno oblikovanje, saj so mu namenili dobršen del predstavitve, a nekaterim bo zanimiva podrobnost, da je bila osnova narejena za električni in šele potlej prilagojena hibridnemu pogonu.
Tokratna predstavitev ni bila od muh, čeprav so nas dražili zgolj s statično postavljenim avtomobilom v prostorih znanega dolenjskega vinarja Colnarja, in tudi ne, ker so v kleti letale čisto prave vinske mušice. Od muh ni bila zato, ker nam je avto od zunaj predstavil Oplov glavni oblikovalec Niels Loeb. Možakar je vidno navdušen razlagal o silhueti kompasa, nič ne bi bilo narobe, če bi dejal križ, ki ga spredaj poustvarjata linija žarometov z osvetljeno značko in greben na pokrovu, o čistosti bočnih linij, ki jim poseben pečat daje opcijsko črna streha (dvobarvna izvedba) in o zadnjih žarometih z v sredini inovativno umeščeno besedo »opel«. Spredaj se torej sveti značka s strelo v krogu in zadaj besedica, da nikjer ni bilo treba lepiti značke in tako pokvariti težjo po minimalističnih linijah, ki pa Grandlandu dajejo prepoznavnost. Vsaj meni se je tako zdelo. Ob tem ni odveč oziroma je celo dobro v primeru električnega pogona, da količnik zračnega upora znaša 0,28. Glede na velikost in prostornost avtomobila, ki se uvršča v kategorijo večjih športnih križancev, še zdaleč ne slab rezultat.
Ne dosti drugače je notri, kjer ponovno kraljujejo čiste linije in poudarek na prostornosti. V potniški kabini in prtljažnem prostoru, ki se s podrto zadnjo klopjo v razmerju 40:20:40 poveča na 1.645 litrov. Manjši 25-centimetrski (10-palčni) z osnovnimi informacijami pred voznikom, možen je še zaslon v višino oči (HUD) se brez pretirano vidne ločnice zlije s 40-centimetrskim (16-palčni) ultra širokim osrednjim zaslonom. Zanimivo je, da ni samo nadvse širok, temveč ravno tako dovolj visok, da je njegova površina nadvse uporabna za različne prikaze. Sicer so dejali, da je bila tudi pri zasnovi prikaza na zaslonu v ospredju želja po optimalnem prikazu. Torej ne preveč in ne premalo, temveč ravno prav. Procesor je Snapdragon, zaradi česar si lahko obetamo hitro in odzivno delovanje.
Naslednje leto načrtujejo prodajo 300 vozil, med katerimi bo med 10 in 15 odstotkov električnih. (Podobno napoved smo slišali pri sorodnem Peugeotu 3008, a se za zdaj ne uresničuje.)
Grandland poganja elektrika ali bencinski motor s hibridnim sklopom. Električna izvedenka bo opremljena z baterijama neto kapacitete 73 ali 97 kilovatnih ur, pri čemer imate 12 modulov. Razlika je v tem, da je večja baterija višja. S 157 kilovatnim motorjem (345 Nm) in največjo hitrostjo 170 kilometrov na uro manjša baterija omogoča doseg do 585 kilometrov in polnjenje z enosmernim tokom do 150 kilovatov. Priključni hibrid je oblikovan okoli 1,6 litrskega bencinskega motorja, sedemstopenjskega avtomatskega menjalnika in 17,9 kilovatne baterije. Dovolj za električni doseg do 87 kilometrov (WLTP). Pogon zagotavlja 143 kilovatov (136 KM) in navor 350 Nm. Bolj klasično naravnanim kupcem pa je namenjen blagi hibrid, ki poganja avtomobile, ki bodo po predvideni ceni od 31.990 evre najprej dostopni na slovenskem trgu. 1,2 litrskemu bencinskemu motorju s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom dodaja 21-kilovatni motor in 0,9 kilovate ure veliko baterijo, kar bo dovolilo celo nekaj več čiste električne vožnje.
Zelena, a ne karoserija, Opla pričakovano ni obšla. Pohvalili so se, da so umaknili ves krom iz zunanjosti in da je v avtomobilu vgrajene pol tona zelenih materialov, pri čemer je 85 odstotkov vseh moč reciklirati. Če koga še zanima ekološki vidik proizvodnje avtomobilov!
Brez komentarjev