PRVIČ VIDENO Nissan Ariya: nekaj za ljubitelje elektrike in japonskih križancev

Večkrat so poudarili, da Ariya pooseblja japonsko kulturo. V duhu časa in sodobne pop kulture sem pomislil na manga stripe in anime, a se je izkazalo, da imajo v mislih nekaj drugega – Ma, kumiko in iki. Ali po domače, zanimivo kombinacijo oblikovanja, vzorcev in sodobnih tehnologij.

Električni križanec (SUV) Nissan Ariya so pokazali na avtomobilskem salonu v Tokiu daljnega leta 2019, vendar je na tuje ceste zaradi pandemije in pomanjkanja polprevodnikov zapeljal šele skoraj tri leta kasneje. Preteklo je še nekaj vode, predno smo avtomobil končno videli tudi pri nas. Optimisti bi dejali, bolje pozno kot nikoli, tega, kar bi rekli pesimisti, pa raje ne bi omenjal. Videli bomo, ali so zaradi tega zamudili za prodajo električnih avtomobilov ugodno lansko leto, osebno menim, da bo letošnje slabše, a je obenem skrajni čas, da je Nissan Leaf dobil v marsičem boljšega naslednika.  

Vožnja od Ljubljane do v spomladansko vreme odete Kranjske Gore in nazaj z različico z večjo baterijo in dvema motorja ne razkrije veliko. Še posebej ne resnice o porabi, ta se je ustavila na skoraj 27 kilovatnih urah na sto kilometrov, a dobiš prvi občutek o novincu na slovenski električni sceni. Ne morem reči, da so občutki slabi, kot tudi ne, da so odlični. So nekje vmes. Nekatere stvari so me motile, na primer organizacija infozabavnega sistema in razporeditev gumbov, a bi se na to hitro navadil, medtem ko so me druge prijetne presenetile. Gotovo med slednje poleg uglašenih in udobnih voznih lastnosti sodita prostorna in zračno oblikovana notranjost, za petnajst centimetrov električno prestavljiva sredinska konzola in predal v sredini armaturne plošče. Bi si pa vsekakor želel, da bi se ga dalo zapreti ročno in ne zgolj z gumbom poleg prestavne ročice.

Skoraj prepričan sem, čeprav je »lepota« subjektivna, da bo futuristično oblikovana zunanjost, s čistimi ravnimi linijami, nekaterim zelo všeč, saj bodo sedeli v avtomobilu, za katerega ne morem reči, da se zlije v oblikovno povprečje. Hudomušno rečeno je ravno prav drugačen od Tesel, katerih je že dovolj na cestah, da se bo kdo zaradi tega odločil zanj. Prijetno oblikovanje je opazno še v notranjosti, kjer ni mogoče spregledati boljših materialov in zanimivih vzorcev. Kot smo (žal) že navajani, gumbov ni pretirano veliko in je treba marsikaj postoriti na osrednjem zaslonu. So pa pod njim na dotik občutljive površine za upravljanje klimatskega sistema, ki celo zavibrirajo ob dotiku, da nudijo občutek pritiska na pravi »knof«. Postanejo celo nevidne ob izklopu vozila, saj takrat ugasne sijalka pod njimi, za kar nisem prepričan, da je najbolje. Vse to naj bi opisovale tri japonska načela. Ma prinaša zračni videz in uporabo boljših materialov, kumiko vzorce oblikovanja lesa brez lepila in iki subtilno lepoto v kombinaciji s sodobnimi tehnologijami.

Za japonski avtomobil se vsekakor spodobi, da je »nabit« s tehnologijami. Poleg običajnega nabora voznih pomočnikov so posebej omenili še možnost načrtovanja poti na telefonu in nato njen prenos v navigacijski sistem avtomobila, ki nato predlaga električne polnilnice na poti, kjer je pametno, da se za hip ustaviš. Iz meni popolnoma neznanega razlog se je med vožnjo samodejno zagnal glasovni pomočnik, kar ne more biti ravno v ponos infozabavnemu sistemu. Bateriji sta dve, obe klasični litij ionski (o morebitni vgradnji LFP različici za enkrat ne vedo ničesar), za razliko od Leafa tekočinsko ogrevani in hlajeni, medtem ko zna biti nekaj težav z močjo polnjenja. Standardno je vgrajen enofazni napajalnik za izmenični tok (7,4 kilovata), za uporabnejšega trifaznega 22 kilovatnega je treba doplačati, ter za moj okus ne najhitrejši 130-kilovatni za enosmerni tok. Se mi zdi, da bi zadnji skoraj moral biti malce hitrejši. Še en podatek, poleg tega, da ni (še) predvidena baterija LFP, kaže, da je zasnova, ki temelji na platformi E-CMF, na kateri je na primer zgrajen tudi Renaultov električni Megane, ni najnovejša. Električni sistem je 400-voltni, čeprav 800-voltni med drugim omogoča hitrejše poljenje, kar boste cenili vsi, ki se z električnim avtomobilom pogosto podate na daljše poti.

Japonci so na trg električnih avtomobilov vstopili leta 2012 s prvim Nissan Leafom z dosegom skoraj 200 kilometrov.

Nissan Ariyjo izdeluje na Japonskem, kar za seboj potegne še eno manjšo težavo. Če želenega modela ni na zalogi pri nas ali v Madžarskem skladišču, potem boste nanj, če ga naročite danes, čakali približno pet mesecev.  

cenik