PRVIČ VIDENO Fiat 600: Slavno ime kot zagotovilo za dobro prodajo?

Iz moderne palete italijanske znamke marsikdo napačno sklepa, da je bil slavni »fičko« Fiat 500. V resnici je bila karoserijska osnova za Zastavine modele Fiat 600. Zdaj se to ime znova vrača v vlogi naslednika Fiata 500x, majhne, rahlo povišane družinske kombilimuzine.

Vse je stvar perspektive in predalčkanja, a sam temu avtu ne bi rekel SUV, še »križanec« raje ne. Kot izvirni, pri katerem so v povojnem času (predstavili so ga na ženevskem salonu l. 1955) želeli ponuditi možnost prevažanja štirih ljudi, in nato v Multipli šestih, je tudi novi najbolj primeren za štiričlansko družino. Po velikosti bi ga še najbolj lahko primerjal s koncernsko sestrično Mokko (z značko Opel), ki deluje nekoliko bolj robustno, medtem ko je šeststotica elegantna in igriva, vsekakor bo privlačila poglede. Še posebej zunaj se mi zdi oblika res izvirna, lepo so modernizirali linije, ki jih sicer vlečejo že skozi celotno zgodovino modela, tudi notri je zanimiva, vendar tam nekoliko zmanjka pri uporabljenih materialih. Prostorskih čudežev ni, a za dva odrasla in dva otroka bo povsem v redu. Prtljažnik je nekje v razredni normi (Golf).

Na voljo sta blagohibridni in povsem električni pogon. Oba poznamo z drugih modelov skupine Stellantis, vozili smo ju denimo v Peugeotu 208, na test pa prihaja še kak drug model z enako motorizacijo.

Hibrid ima lahko 100 ali 136 »konjskih moči« (74 ali 100 kW), kar velja za bencinski trivaljni prisilno polnjeni motor, medtem ko elektromotor v vsakem primeru zmore 21 kW (29 KM) ter iz 0,8 kWh zaloge v bateriji lahko na krajše razdalje in pri mestnih oz. vaških hitrostih vozi samostojno. Doplačilo za zmogljivejši motor znaša 700 evrov in se nam vsekakor zdi smiselno, navsezadnje že podatek o pospeških pove veliko.

Električna izvedba ima prav tako dobro znano kombinacijo motorja s 115 kW moči in baterije z 51 kWh zaloge, kar na testu WLTP da nekaj čez 400 km dosega, v praksi pa računajte na nekaj čez 300 km v mešanem ciklu ali do 400 km brez avtoceste. Polnjenje na izmeničnem toku je trifazno z 11 kW, na enosmernem pa z največ 100 kW. Od 20 do 80 odstotkov naj bi se avto napolnil v 27 minutah, kar je tudi v praksi izvedljivo, saj se nam je Peugeot e-208 z enako tehnologijo napolnil v dobrih 26 min.

Tehnologija je znana iz drugih modelov skupine in v tem pogledu je avto dokaj »konfekcijski,« tudi nekatere tipke in druge elemente, denimo pokrivalo sredinske konzole, lahko prepoznamo od drugod. Na voljo je sicer spodoben nabor asistenčnih sistemov in tudi infozabavni deluje kar moderen, le da vsega ni v osnovni opremi, kar sicer ni nobeno presenečenje.

Pri obeh izvedbah sta na voljo dva nivoja opreme, toda električnemu Red ni mogoče dodajati opcij, medtem ko La prima že vsebuje vso razpoložljivo opremo. Hibridni BYO (»sestavi svojega«, angl. Build your own) ima na voljo več paketov dodatkov, toda La prima je tu tri tisočake dražji in je smiselnost »sestavljanja« vprašljiva. Vse skupaj se sicer začne pri 23.500 evrih (na financiranje dobite 1.500 evrov popusta). Pri električnem je razlika med obema nivojema večja, kar štiri tisoč evrov, kar je nekoliko neugodno, saj pri osnovnem manjkajo nujnosti, kot aktivni regulator hitrosti, ogrevanje sedežev, parkirna tipala in vzvratna kamera, zatemnjena stekla zadaj, samozatemnitveno ogledalo, ogrevanje zunanjih ogledal, odklepanje brez ključa in navigacija. Nekatere od teh zadev bi se morda dalo pogrešati, če bi lahko druge za spodoben denar doplačal v kakšnem paketu (ali posamično), vseh pa pri avtu, katerega cena v vsakem primeru znaša 33.900 evrov, zagotovo ne.

Cenik