Zdaj smo si prihajajočega povsem električnega Twinga lahko ogledali tudi v živo, žal pa ne, tako kot minister, tudi sedli vanj, in lahko povemo še nekaj vtisov o novem mestnem malčku. Neizpodbitno je očarljiv, verjetno bo zelo preprost in prijeten za uporabo, hkrati pa ne bo mogel povsem zakriti določenih nizkocenovnih odločitev njegovih snovalcev.
Po modelih 5 in 4 je Twingo še tretji »retro« Renault za električno dobo in čeprav se mi »Petka« še vedno zdi najbolj posrečena reinkarnacija, novinec na zaostaja veliko. Oblikovalcem je dobro uspelo poustvariti luči, tokrat seveda v tehniki LED, s prijaznim pomežikom, v primerjavi s prvo generacijo, od koder črpa navdih, je nekoliko bolj zaobljen, kar ga dela še bolj simpatičnega, in tudi podaljšanje ni pokvarilo proporcev. Določeni plastični vsadki, denimo spodaj, kjer naj bi bile meglenke, ali zračniki na motornem pokrovu, so zanimiva popestritev, toda hkrati delujejo nekoliko ceneno (enaka ovalna »dekoracija« je tudi na spodnji prečki volana). Od barv se mi najbolj primerna od treh, ki sem jih videl, zdi zelena, tudi rumena mu ustreza, rdeča pa malo manj. V živo se ob hitrem pogledu niti ne opazi, fotografije pa razkrivajo precej slabo prileganje posameznih delov karoserije, kar pripisujem predserijski izdelavi.
Znotraj je morda oblikovanje za odtenek manj posrečeno, sploh sredinski zaslon bi lahko drugače vkomponirali in dobili bolj zaključeno celoto. Po drugi strani pa mi je všeč, da so naredili odmik od enake postavitve zaslonov in oblike kabine, kot so jo deležni vsi drugi novejši Renaulti. Obljubljajo tudi poenostavljen prikaz informacij in lahkotno upravljanje. Pogrešam nekaj več odlagalnih predalov, sploh na sredinski konzoli, in tudi znotraj je plastike veliko. Toda za razliko od Dacia zna Renault pametno uporabljati barve in vse skupaj narediti privlačno, četudi je sestavljeno iz dokaj poceni materialov. Enako velja za vzorec tkanine in šive na sedežih. Sama neskončna sivina proda avto le tistim, ki gledajo izključno na ceno, vsi ostali se obrnejo drugam. To je tista razlika in umetnost, ki je nekatere znamke (žal ali pa na srečo, da lahko kupci nagradijo dobre) ne zapopadejo.
K zadnjim sedežem, ki sta znova pomična (!), in v prtljažnik sem uspel pokukati zgolj na hitro, in čeprav nekateri poskušajo ustvarjati vtis, da ima Twingo celo več prostora od Petke (od slednje je res le za nekaj cm krajši), bi to težko potrdil. Sedelo se bo lahko dokaj razkošno, če bosta sedeža pomaknjena dovolj nazaj, a takrat bo v prtljažniku zelo malo prostora. Iz izkušenj s Twingom druge generacije bi rekel, da je to lahko zanimiv avto za tričlansko družino, ki en sedež odmakne toliko nazaj, da otrok brez težav sedi, drugega pa potisne povsem naprej, da pridobi kar največ prtljažnega prostora.
Obljubljena cena »pod 20 tisoč evri« bo po naših informacijah bližje 19.990 evrom kot denimo 18 tisočakom, medtem ko naj bi »polno« opremljeni Twingo stal 22 tisoč evrov. To so okvirne cene, kajti avto prihaja v prodajo čez pol leta (maja 2026) in skoraj zagotovo bodo posredi še kakšni popusti. O morebitni različici z večjo baterijo ne govorijo, toda obstoječa s 27,5 kWh je večja od tiste v prejšnjem električnem Twingu, poraba pa bo tudi zagotovo nižja, zato se mi za mestno vozilo energijska zaloga zdi povsem ustrezna. Še enkrat bom ponovil, kdor želi več in bi rad širše uporaben avto, že ima na voljo druge modele. Navsezadnje je pri Petki še vedno v prihajanju najbolj osnovna in najcenejša različica (five).
Brez komentarjev