PRVI VTISI: Fordov Ranger bo v mestih manj onesnaževal!
Marjan Kodelja 28. novembra 2025 ob 13:05

Čudim se, da ga niso pripeljali že prej. Priključno-hibridni sklop v poltovornjaku Ford Ranger zmanjša porabo, doda nekaj odzivnosti in omogoči tišjo vožnjo, kar bo še posebej prišlo do izraza v mestih.

Menda naj bi bil manj priljubljen v Evropi. Kljub temu jih je kar nekaj na cesti. Ko ga vidiš, večina najprej pomisli na svobodo, še posebej z zanimivejšim dodatkom, kot je bivalnik za preživljanje prostega časa v divjini. A najbolj pretehta njegova priročnost. Karkoli nameravaš pripeljati, skoraj vedno najdeš dovolj prostora in manj težav, ko je treba kaj naložiti. Pogosto je bolj uporaben na podeželju, a tudi v mestih jih zadnje čase srečujemo vse več. Zaradi tega in zaradi zmanjševanja porabe, ki po zaslugi slabše aerodinamike, teže in velikih gum ni najbolj učinkovita, je njegova elektrifikacija toliko bolj zanimiva. Američanov to ne moti, saj je tamkaj gorivo še vedno cenejše, a za Evropejce zna biti to en razlog več, zakaj vsaj razmisliti o nakupu te izvedbe Rangerja. Na kratko. Gre za prefinjen in zelo zmogljiv terenski avtomobil z dvojno kabino, ki je učinkovit za delo, potovanja ali vožnjo po brezpotjih.

Namestitev elektromotorja ne vpliva na štirikolesni pogon, saj so ga dodali paralelno. Tako terenske zmogljivosti niso okrnjene. Poleg stalnega štirikolesnega pogona vključuje še zaporo zadnjega diferenciala in reduktor.

Baterija je kapacitete slabih 12 kilovatnih ur, uradno dovolj za do 40 električnih kilometrov. Realni doseg je gotovo manjši, saj moraš upoštevati razmere in dejstvo, da je pod sedežem 5,3 metra dolgo in najmanj dobre 2,6 tone težko vozilo. A tudi v primeru, da prevoziš izključno polovico tega, je to pogosto uporabno. Le disciplinirano moraš baterijo polniti vsak dan, četudi na domačo vtičnico. Ta sicer traja sedem ur na 10-amperski. Ob izrabi baterije in regenerativnem zaviranju je poraba goriva zelo verjetno opazno nižja od porabe izvedbe z običajnim motorjem. Tovora, v katerega so jasno vključeni tudi potniki, je za dobro tono, medtem ko je vlečna moč 3,5 tone. Ker je prazno vozilo težje od običajnega, boš moral pri nalaganju tovora biti pozoren, da ne presežeš zakonske omejitve.

Ker je ta izvedba Rangerja opremljena z dokaj veliko baterijo, je to mogoče poleg pogona izrabiti še za priklop električnih naprav. Na voljo sta 2,3-kilovatna 10-amperska ali 6,9-kilovatna 30-amperska vtičnica z izmeničnim tokom na notranji stranici kesona blizu zadnje vratne stranice. V primeru daljše uporabe električni tok zagotavlja bencinski motor, ki takrat postane električni generator. Čas uporabe električnih naprav ni odvisen od napolnjenosti baterije, temveč od količine bencinskega goriva.

Glavno besedo ima vsekakor 2,3-litrski prisilno polnjeni in 190-konjski bencinski motor EcoBoost. Z dodanim 75-kilovatnim elektromotorjem sistemska moč naraste na 281 konjev (207 kilovatov) ob impresivnih 697 Nm navora. Da je vožnja udobna, poskrbi še 10-stopenjski samodejni menjalnik. Fordovi poltovornjaki ne sodijo med cenejše in slednji ni izjema. Zahtevajo od 59 tisočakov naprej. Na ceniku je kar veliko postavk, ki nadgradijo v tem primeru različico Wildtrak.

@tehnozvezdje

Priključno-hibridni sklop v poltovornjaku Ford Ranger zmanjša porabo, doda nekaj odzivnosti in omogoči tišjo vožnjo, kar bo še posebej prišlo do izraza v mestih. ford fordranger priključnihibrid poltovornjak terenec

♬ In Da Club (as made famous by 50 Cent) – Hip Hop Chart Toppers

Bencinsko-električni pogonski sklop je dinamičen in tih, s pospeškom, ki se zlahka kosa z dizelskim motorjem V6. Pritisni na plin in ta Ranger bo gladko odpeljal. Elektromotor namreč zapolni vrzeli v odzivnosti običajnega motorja, pozna pa se tudi velik navor. Ford je opravil domačo nalogo in razvil prepričljiv hibridno terensko vozilo za tiste, ki iščete alternativo dizelskim!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja