Letošnji Xiaomijevi telefoni zgornjega razreda niso naredili takega vtisa in tudi prodajnih rezultatov, kot so se v podjetju nadejali. Zato bodo v zadnjih treh mesecih leta upe toliko bolj polagali na model 12T Pro, ki smo ga na kratko preizkusili že pred današnjo predstavitvijo v Münchnu. Zato so tule prvi vtisi o tem novem pretendentu na spodnjem delu višjega cenovnega razreda.
Glavno vprašanje je seveda, ali ta telefon upraviči 819 evrov v prosti prodaji, ali še vedno ostaja »srednjerazrednik«, ki so ga cenovno postavili nekoliko previsoko. Dejanski odgovor bom lahko dal, ko prebijem še kakšen dan z njim in tudi bolj podrobno analiziram fotografije s kar 200-milijonskega tipala, a za zdaj bi rekel, da smo nekje vmes. V marsičem je zelo blizu najboljšim, so pa tudi vidiki, kjer ne ponuja vsega tistega, kar bi pričakovali v zgornjem razredu.
Vsekakor je dobrodošlo, da so prešli z ne preveč prepričljivega plastičnega ohišja na kombinacijo kovine in stekla. Obod tako daje bistveno boljši vtis, tudi hrbtišče, čeprav za slednjega ne morem reči, da je enako prestižno kot pri še dražjih telefonih, a nič ne moti. Pa tudi večino časa bo verjetno telefon v ovitku, prozoren silikonski je priložen, tako da pripomb v tem pogledu nimam. Velikost se mi zdi kar pravšnja in verjetno bo za marsikoga bolj primerna kot pri dokaj majhnih 12 in 12X. Navsezadnje je tu prisoten konkretno velik in tudi lep zaslon. Na njem je definitivno užitek spremljati kakovostne video vsebine ali brskati po spletu in družabnih omrežjih. Tudi ni barvno in kontrastno nastavljen pretirano in na robovih ni preveč zaobljen, tako da ohranja skoraj pravokotno obliko in tako se vsebina ne izgublja.
Največja zanimivost je vsekakor glavni fotografski objektiv, ki so mu morali na izboklini pripraviti dodaten nivo izrastka, saj je tipalo dokaj veliko in ima kar 200 milijonov pik, za to pa je treba zagotoviti dovolj dobro optiko, ki zahteva globino. Fotografiranje privzeto poteka z 12,5 milijoni pik, mogoče pa je izbrati tudi način Ultra HD, ki ima kot prvo stopnjo 50-milijonske fotografije, nakar je ob strani še možnost z očitnim imenom 200 MP za »polno« ločljivost. Resnici na ljubo je za večino priložnosti že 12 MP povsem dovolj, a dobro je vedeti, da je nekaj zaloge za dodatne detajle, če je potreba zanje. Sploh za 200 milijonov je treba imeti kar dobro svetlobo, so pa te fotografije nekoliko manj obdelano, z ne tako poudarjenimi kontrasti in robovi, kar tudi ni napačno. Privzete so še vedno take, kot jih pri dotičnem proizvajalcu srečujemo že dolgo. Kontrasti so za moj okus nekoliko pretirani, ostrenje robov nekje v sredi, barve pa (brez umetne inteligence, ki jih seveda zelo poudari) hladnejše kot denimo pri Samsungu. Na voljo je tudi način Pro z ročnimi nastavitvami, ki tudi omogoča fotografiranje s 50 milijoni pik, vendar ne v surovem načinu (RAW), tam je edina možnost 12 MP, kar se mi zdi zanimivo, a je morda povezano z barvnim filtrom (pri večjih ločljivostih namreč sistem interpolira barvne informacije).
Zelo me je presenetilo izjemno hitro obdelovanje fotografij in pripravljenost na naslednje posnetke tudi v načinu 200 MP, zamika praktično ni. Tu se zagotovo pozna procesor Snapdragon 8+, ki tudi sicer skrbi za hitro delovanje in vsaj deset minut je treba telefon resno »priganjati«, da se občuti kakšno konkretno segrevanje. Škoda je, da ostala objektiva nista niti približno na ravni glavnega. Ultraširoki je sposoben uporabnih fotografij, podobno velja za sprednjo kamero, medtem ko je makro znova prisoten zgolj zaradi števila, boljše fotografije je mogoče dobiti z izrezom in tega, kar posname glavni objektiv. Pri tem je tudi nekaj prostora za digitalni zum, ker je pik seveda ogromno, toda bolje je fotografirati z visoko ločljivostjo in potem delati izreze, kajti s funkcijo zuma se telefon zateče h klasični metodi dodatnega ostrenja robov. Video se po prvih vtisih zdi kar soliden, ne ravno profesionalne kakovosti, a boljši in tudi bolje umirjan kot s preteklih podobnih Xiaomijevih telefonov. 4K (s 30 ali 60 fps) je sicer na voljo zgolj pri glavnem objektivu, ki zmore tudi 8K pri dokaj neuporabnih 24 sličicah na sekundo.
Med to uporabo se mi je trajanje baterije zdelo zelo dobro, tudi fotografiranje in snemanje videa ni »popilo« veliko odstotkov, medtem ko je polnjenje tako bliskovito, da skoraj ni mogoče telefona odklopiti, preden doseže 100 odstotkov. V nastavitvah je sicer na voljo optimizirano polnjenje, ki spremlja navade uporabnike in zadevo upočasni nad 80 odstotki, toda v kratkem času uporabe me ni mogel dovolj dobro »spoznati«.
Še kaj več, predvsem o fotografskem in videu vidiku Xiaomija 12T Pro, bom napisal, ko si podrobneje ogledam, kar sem z njim posnel. Za zdaj pa lahko rečem, da ima določene vrline, ki ga zagotovo postavljajo med zanimivejše v svojem cenovnem razredu, vendar so odsotnost pravega teleobjektiva (in nasploh kakovostnih spremljajočih ob glavnem), vodoodpornosti, brezžičnega polnjenja in zares naprednega zaslona v smislu osveževanja in svetilnosti po drugi strani vidiki, ki lahko prevesijo tehtnico kam drugam.
HVALIMO:
- Dobra izdelava ohišja
- Lep zaslon
- Glavni objektiv daje precej možnosti za fotografsko izražanje
- Odlična odzivnost in hitrost delovanja
- Dolga avtonomija baterije
- Bliskovito polnjenje
GRAJAMO:
- Preostale kamere so v najboljšem primeru povprečne
- Ni brezžičnega polnjenja
- Dinamično osveževanje je izvedeno polovično
- Cena (819 evrov) je kar visoka
Brez komentarjev