PRVI VTIS Valve Steamdeck OLED: Switch za PC-igre (#video)

Scena prenosnih igralnih konzol, zmožnih poganjanja iger za PC, je dobesedno eksplodirala. Dobro leto po prvi generaciji naprave Steamdeck sta se zabavi pridružila še dva težkokategornika, Asus ROG Ally in Lenovo Legion Go, potem pa so tudi še mnogi butični izdelovalci s kopico drugih modelov, večinoma na osnovi sistema Windows. Toda podjetje Valve ne počiva in je na trg poslalo osvežitev, Steamdeck OLED, ki si jo bomo v nadaljevanju malo podrobneje ogledali.

V tem tednu sem imel priložnost preizkušati dve prenosni igralni konzoli, od katerih pa se vsaj po prvih vtisih le ena obnaša temu nazivu primerno. Steamdeck OLED je namreč naprava, ki jo primeš v roke in že skoraj takoj lahko začneš igrati, prav tako pa lahko igranje kadarkoli prekineš s kratkim pritiskom tipke za vklop, da se zaslon izklopi, in na enak način hitro znova nadaljuješ. ROG Ally, sicer zmogljivejša in tudi ergonomsko bolj všečna naprava, je po uporabniškem vmesniku in tudi postopku poganjanja iger PC z operacijskim sistemom Windows. V samih igrah že je konzola, ne pa tudi zunaj njih. Podobno velja za igranje brez napajanja, kar je nekako glavni smisel take naprave. Steamdeck tudi ob delovanje z baterije nudi enake zmogljivosti, medtem ko jih Asusova naprava takrat bistveno zniža in je nekje na ravni konkurenta. Če je priklopljena na napajalnik, nudi več kot dvakratne zmogljivosti.

Seveda  je klasična težava ali, če hočete, omejitev konzol zaprto okolje, kjer je na voljo samo tisto, kar dovoli proizvajalec, in pri Steamdecku ni dosti drugače. V tem pogledu sta ROG Ally in Legion Go bolj vsestranska in odprta, kajti nanju je mogoče namestiti vse, kar je narejeno za PC. Na Steamdeck gredo v osnovi igre iz trgovine Steam in seveda tiste, ki jih že imaš v tej knjižnici. Pa tudi kakšne, ki jih lahko dodaš, in še nekatere, ki so na voljo prek »trgovine« v namiznem okolju Linuxa. Da, tudi ta konzola ima namizni uporabniški vmesnik svojega operacijskega sistema, vendar je treba nanj preklopiti. In v njem se prek omenjene trgovine (Discover) najde tudi programček Heroic, preko katerega je mogoče dostopa do knjižnic Epic Games Launcher, GOG in Prime Games. Poskusil sem s prvo in v osnovi deluje, vendar ne čisto brezhibno, saj je treba najprej spremeniti nastavitev komand na krmilnik (Gamepad), v načinu namizja naprava namreč predpostavlja, da uporabljamo tipkovnico in miško, nato pa se ukvarjati še s sinhronizacijo napredka, ki smo ga v posamezni igri že dosegli drugje. Vseeno, da se igrati tudi te igre, delujejo povsem tekoče, in to je verjetno najbolj pomembno.

Konzola, ki bi ji lahko dali tudi naziv v1.5, saj gre za nekakšno osvežitev obstoječe, ne za novo generacijo, vseeno prinaša nekaj pomembnih novosti. Zaslon OLED je tista najbolj pomembna in vidna ter res naredi razliko. V primerjavi s prejšnjim dokaj bledim LCD-jem je to popolnoma drug svet. Živahne barve, dobra svetilnost, prava črnina in seveda kontrast, pravi užitek je igrati na take zaslonu, ki je zdaj tudi nekoliko večji, ob tem da ima razmerje stranic 16:10, in omogoča še osveževanje z 90 Hz (neuradno menda celo 120 Hz, kar pa bi verjetno delovalo zgolj v grafično manj zahtevnih igrah). V nekaterih se celo da priti do 90 sličic na sekundo ali blizu, v drugih sem dosegal klasičnih 60 sličic na sekundo, v kakšni pa tudi zgolj 45 do 50, pa vendar je to še vedno povsem v redu, s tem da igre izgledajo zelo dobro. Pri kakšni je morda besedilo nekoliko zobčasto, kajti ločljivost je vendarle zgolj običajni HD, in pri določenih se pozna, da je vse skupaj stisnjeno na manjši ekran, toda vseeno to ne zmanjšuje zabave.

Med igranjem se lahko čuti nekaj segrevanja konzole in sliši rahel piš zraka, vendar nič hujšega. Hlajenje so kar dobro izboljšali, obenem so še povečali baterijo, tako da je z vsako od iger, ki sem jih za zdaj poskusil igrati, za vsaj dve uri avtonomije, pri nekaterih pa se lahko ta čas podaljša tudi na precej več ur. Sama konzola je ostala enako velika, je pa za odtenek lažja. Škoda, da v spodnjih kotih niso z obliko sledili črti, ki je vrezana malo bolj v notranjost konzole, kajti če bi jo tudi ob strani porezali vzporedno s to črto, bi bila še malo bolj ergonomska. Sicer pa se sprožilniki, tipke ali paličici zdijo odzivni, ravno prav trdi in izdelani dovolj kvalitetno, da ne bodo prehitro popustili. Zvočnika sta zelo solidna, seveda pa je za prav izkušnjo, tudi brez šumenja hladilnega sistema in motenj okolice najbolje priklopiti slušalke. Lahko po kablu, kajti klasičen izhod 3,5 mm konzola premore, ali po bluetoothu.

Zdaj so v prodaji tri različice konzole Steamdeck. Najcenejša za 419 evrov je še v1.0, z zaslonom LCD, majhnim diskom (256 GB) in baterijo ter brez ostalih izboljšav. Raje jo preskoči, saj za 150 evrov več dobiš (večji) OLED, 512 GB diska, več avtonomije, manj segrevanja in na splošno bistveno bolj uživaško izkušnjo. Ali se splača »stegniti« še višje, do 679 evrov za 1 TB diska? Morda, še posebej če nameravaš imeti nameščenih več zelo obsežnih iger. Lahko sicer kasneje odpreš konzolo in zamenjaš disk NVMe m.2, ki pa je vrste 2230, torej precej krajši od klasičnih v prenosnikih, zaradi česar je izbira precej bolj skromna in tudi dražja.  

• 
  Prodaji telefonov kaže dobro, osebnih računalnikov malo slabše
• 
  NEDELJSKI NASVET: Navadite se na bolj piskajočo kabino!
• 
  VIKEND ANKETA: Koga mika Nintendo Switch 2?
• 
  Umetna inteligenca neposredno v Wordu, vendar na račun dražje naročnine
• 
  KRATKI TEST Philips PUS8919: Brez GOOGLA z drugimi aduti!