Simpatičen malček z maso, nižjo od tone, dokaj poskočnim motorjem s prostornino litra in »žiletke« in preprosto notranjostjo. Zasnoven je z mislijo na dva, a gredo notri tudi štirje. Če zadaj ravno ne želite prevažati košarkarjev!
Swift ni doktorjev Tardis, da bi bil notri večji, kot je zunaj, tako da nima smisla govoriti o prostornosti avtomobila, pri katerem sta sprednji in zadnji »odbijač« oddaljena 3,9 metra. Majhen je in pika, pa vendar ga ne boste mogli parkirati v ljubljanski parkirni hiši na Kongresnem trgu. Ne zato, kjer je tam dovoljeno pustiti čudeže moderne tehnike krajše od treh metrov in pol, temveč, ker so mesta skoraj vedno zasedena z mrcinami konkretno daljšimi od štirih! V mojih očeh je Swift torej pravi predstavnik mestnega avtomobila in škoda je, da poleg 1,2 litrskega bencinskega motorja s tremi valji, niso razvili še izvedbe z električnim pogonom. Električarja bo Suzuki pokazal šele naslednje leto.
Ko sem ga videl, se pomislil na »knof«. Ne vem čisto dobro, zakaj takšna asociacija, vem pa, da je mišljeno pozitivno. Oni so nam govorili o drznem oblikovanju, meni se je po glavi svaljkala beseda »simpatičen«. Verjetno imam kar prav. Avtomobilček je simpatičen, a obenem kaj dosti ne bo izstopal v jutranji in popoldanski gneči na mestnih vpadnicah. Podobno je z notranjostjo. Tokrat sta asociaciji malo drugačni. Preglednost in preprostost. To je moje mnenje, kajti kot vedno je ocena oblikovanja subjektivna. Enim bo Swift prisrčno ljubek, drugim malo manj.
Povedali so nam, da je Suzuki znan po tem, da veliko nudi že v osnovni izvedbi avtomobila, katerega cena se preko palca začne pri šestnajstih tisočakih (CENIK). Nekaj sistemov, kot sta opozarjanje o prekoračitvi hitrosti ali ohranjanje voznega pasu, sta dodani, kjer tako zahteva Evropska unija, druge, ker se je tako odločila japonska tovarna. Tretji so kot vedno na voljo kot dodatek, ki ga je treba plačati ali pa so del dražjih izvedb. Opremske različice so mimogrede tri. Zanimiva sta se mi zdela predvsem dva »pomočnika«. Med delovanjem ohranjevalnika hitrosti (tempomata) bo avtomobil sam znižal hitrost pred ovinkom in sistem ohranjanja voznega pasu ne skuša brezpogojno ohranjati vozila na sredini, temveč ga bo premaknil rahlo levo, ko bo zaznal, da je spredaj nekaj velikega. Vse to v želji, da bi imel voznik boljši pogled naprej na cestišče. Da je oboje mogoče, sta za ohranjanje hitrosti zadolžena tako radar kot sprednja kamera.
Kaj vam najprej pade na misel, ko pomislite na Suzuki v povezavi s Slovenije. Jaz pomislim na pripadnika zelene bratovščine. Ne vem od kod stereotip, a četudi morda ne velja, ima Swift možnost štirikolesnega pogona, kar bo prepričalo vsakogar, ki občasno iz urejenega asfaltnega cestišča zavije na gozdne kolovoze. V primeru štirikolesnega pogona je menjalnik vedno ročni (petstopenjski), medtem ko je avtomatski mogoč pri izvedbi pogona na dve kolesi.
Še v nečem se mi je Swift prikupil. Suzuki zanj nudi 7-letno jamstvo. Pokriva večino kritičnih sistemov in ima, tako vsaj pravijo, nisem bral, zelo malo drobnega tiska. Malček je primeren starejšemu ali mlajšemu paru med vsakodnevno uporabo, kot drugo družinsko vozilo, ali posameznikom, spet nekaj, kar so nam povedali na predstavitvi, ki jih videz pomeni veliko. Več o njem najdeš TU!
Priporočam! Imam ga tri leta (torej model 2021). Izjemno zadovoljen: majhna poraba, majhni stroški, manjše zavarovanje, zelo okreten, odlična vodljivost, enostavno parkiranje, dovolj moči tudi za na avtocesto, dovolj asistenčnih sistemov. Edina hiba je malce večji hrup v kabini, ob temp. blizu ničle malce več zarošenih stekel, na avtocesti manj poskočen ampak doseže tudi 150 na uro če je treba. Povprečna poraba goriva v treh letih cca 5,2 l/100 km. Kljub majhnemu rezervoarju (37 l) se da prevozit cca 700 kilometrov.