PRVI VTIS Škoda Octavia: Glajenje gub za gospo v najboljših letih
Marjan Kodelja 5. julija 2024 ob 06:20

Škoda je prenovila zanje z naskokom najbolj pomembni model in mu z rahlimi kozmetičnimi posegi podaljšala življenje. Bolj kot to pa je pomembno, da Octavia še vedno daje veliko za zahtevane novce.

Prvo Octavio je Škoda predstavila že leta 1959, že takrat je bila na voljo karavanska izvedba, a se ime ni obdržalo med obdobjem socializma. Vrnili so ga leta 1996, ko je bilo podjetje že v lasti Volkswagna. Koliko let ima torej »gospodična«, je odvisno od perspektive. 65, če zanemarimo »predah« ali 28 let, če upoštevamo zgolj novo dobo. To ne spremeni njenega pomena. Kolikšen je, pove podatek, da je imela lani z več kot dvesto tisoč proizvedenimi vozili četrtinski delež v floti Škodinih modelov. Ker je bila obstoječa četrta generacija predstavljane že pred dobrimi petimi leti, je pravzaprav skrajni čas za osvežitev, ki pa je po mojem občutku tokrat razmeroma nežna. Razlike seveda so, a morate vedeti, kje jih iskati.

Še najbolj so spremenjena »očesa«

Tako spredaj kot zadaj so razlike najbolj očitne v spremembi oblike luči in odbijačev. Vstopnik za zrak na sprednjem je enovit, saj ga ne vizualno ne razbijejo meglenka, ki je premaknjena v sklop »led« žarometov. Prenovljena sta še logotip in sprednja maska, medtem ko se zadaj po vzoru drugim modelov bohoti velik napis »ŠKODA«. Notranjost ostaja pretežno nespremenjena, ako zanemarimo, da so posodobili voznikov in osrednji zaslon. Ta je v osnovni opremi 25 (10) in opcijsko 33-centimetrski (13-palčni). Pogled od strani ostaja enak, saj ne boste opazili, da so Octavio, ki je zdaj enako dolga v karavanski in limuzinski izvedbi, podaljšali za 9 milimetrov (dolžina 4.689 milimetra). Primerno temu govorimo o prostornem vozilu, v katerem je dovolj prostora za potnike in prtljago. Limuzina ima 600 in karavan 640 litrski prtljažnik (1.550 ali 1.700 litrov ob podrti zadnji klopi).

Prenovljena oblika žarometov je posledica njihove nadgradnje. Tako osnovni kot matrični žarometi imajo sijalke LED, le da je zdaj pri matričnih 36 namesto 24 ločenih elementov za dolge in kratke luči. V modul so vgradili še luč za slabo vreme, kar je razlog, da »meglenk« ne najdete več v odbijaču.

Poudarjena digitalizacija

Dotik digitalizacije v sicer še vedno precej »analognem« vozilu, je najbolj opazen na zaslonih. Deset-palčni (25-centimetrski) je serijsko preprost z omejenimi prikazi, medtem ko je teh neprimerno več v opcijski »instrumentalni« plošči. Med drugim ta brez težav prikaže zemljevid navigacijskega sistema, kar pride prav, če ga ne marate opazovati na sredinskem. Žal je Škoda krenila po poti drugih proizvajalcem in morate zaradi tega na njem početi praktično vse. Tudi upravljati klimatsko napravo, ki je po novem že v osnovni opremi samodejna in dvo-področna. Uporabniški vmesnik je pregleden, vendar se je treba privaditi na nekatere posebnosti.

  • Prenovljena Škoda Octavia v limuzinski izvedbi
  • Prenovljena Škoda Octavia v limuzinski izvedbi
  • Prenovljena Škoda Octavia v limuzinski izvedbi

Še največ prenove so bili deležni vozni pomočniki. Po krajši vožnji se mi dozdeva, da ohranjevalnik hitrosti dobro zazna omejitve in primerno hitro samodejno prilagodi hitrost. Napačnih zaznav je malo, celo manj, kot sem jih opazil pri nekaterih drugih vozilih. Se pa zgodi, da občasno preveč dolgo ohranja omejitev, ki je zaradi križišča ni več v veljavi. Poleg tega ima Octavia po novem pomočnika za parkiranje, ki v celoti nadzira volanski obroč, zavore, padalko za plin in menjalnik, ter dovoli upravljanja vozila preko aplikacije, ko iz njega že izstopite. Izboljšali so še sistem za preprečevaje trka s pešcem med vzvratno vožnjo, dodali sistem za vlečenje prikolice ter omogočili, da matrični žarometi ponoči »maskirajo« nasproti vozeča vozila z izklopom posameznih svetlobnih elementov.

S Škodino digitalno pomočnico Lauro razume sedem jezikov, med katerimi ni slovenščine. Če se želite z njo pogovarjati, mora biti infozabavni sistem ravno tako nastavljen na enega izmed njih. Škoda, kajti dodali so ji dostop do umetne inteligence (chatGTP) preko povezave vozila v internet. Ob izpolnjenih zapisanih pogojih ji zlahka zastavljate splošna vprašanja, na katera vam bo znala odgovoriti, kar je verjetno še najbolj uporabno, ko se z vozilom nahajate v tujini.

Priključnega hibrida ne načrtujejo

Škoda se za pogonske sklope odloča na podlagi statističnih podatkov, ki kažejo, da se podjetja večinsko odločajo za karavane z dizelskim pogonom (61 odstotkov) in samodejnim menjalnikom ter fizični kupci za limuzine z bencinskimi motorji (62 odstotkov). Na strani »bencina« so na voljo trije štirivaljniki s turopolnilnikom. Šibkejša 1,5-litrska (moč 85/110 kW, navor 220/250 Nm) imata v primeru samodejnega menjalnika blago hibridno enoto, štirikolesni pogon pa je mogoč le pri 2-litrskem bencinskem motorju (150 kW, 320 Nm). Dizelska motorja sta 2-litrska. Šibkejši (85 kW, 300 Nm) je opremljen z ročnim 6-stopenjskim in močnejši (110 kW, 360 Nm) s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom DSG (konfigurator).

Ozaljšano Škodo Octavio sem vozil nekaj ur in dobil umirjene občutke. Vse, kar sem poskušal, je delovalo v okviru pričakovanj ali celo bolje, kar me je predvsem glede digitalne tehnologije pozitivno presenetilo. Pogon, v tem primeru 2-litrski dizel s turbo polnilnikom je primerno odziven in skupaj s prijetno nastavljenim podvozjem omogoča dokaj dinamične vozne lastnosti. Morda me je malce presenetil samodejni menjalnik, ki je občasno med prestavljanjem navzdol dopustil, da je motor »tulil« bolj, kot je bilo treba. A bolj kot to bodo marsikoga presenetile cene, saj boste zanje dobili razmeroma veliko! Začnejo se pri 23.570 evrih za limuzinsko in 24.285 evrih za karavansko izvedo (oprema Essence) ter nadaljujejo pri 27.129 in 27.856 evrih (Selection) in pri 30.703 in 31.466 evrih (Sportline). Zagotovo pa boste dodali (ali pa bo to pri vozilih na zalogi storil že trgovec) še kakšen element dodatne opreme.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja