PRVI VTIS Samsung S95D: NAJBOLJ HUD zaslon v televizorjih, kar sem jih doslej videl

Z vidika slike je edino, kar manjka temu televizorju, podpora za format Dolby Vision, drugače si boljšega niti ne znam predstavljati.

Naj si Samsung še tako prizadeva stvari prikazati drugače, je zame najnovejši OLED z vrha ponudbe (s polno oznako QE55S95DATXXH za diagonalo 139 cm, ki smo je testirali) nesporno najboljši televizor te znamke. Ima vsaj dve prednosti pred QN900D z zaslonom mini LED in ločljivostjo 8K (z izjemo velikosti, saj slednji seže v večje diagonale). Izjemno živahno in kontrastno sliko ter premaz, ki preprečuje odbleske, kar je lahko za marsikatero sobo prava prelomnica v gledanju televizije.

Priznam, da sem bi skeptičen, ko sem prvič slišal, da je zaslon tega modela »matiran.« Iz izkušenj z drugimi napravami, še posebej prenosniki, lahko povem, da tovrstni zasloni ponujajo zgolj eno prednost. Če jih uporabljamo pod lučmi, nas ne motijo odbleski. Toda svetilnost, živahnost in tudi jasnost prikaza (besedilo vedno izpade nekoliko nazobčano) so daleč za napravami s svetlečimi zasloni. Samsungu je pri tem televizorju uspela mala čarovnija, kajti obdržal je prednost, saj se dejansko z zaslona nič ne odseva, pa je to v mojem prostoru stalen pojav zaradi luči in strešnih oken, obenem pa je izničil slabosti. Slika je namreč fenomenalna, najsvetlejša pri televizorjih OLED, kar sem jih videl doslej, hkrati pa ohranja tudi vse druge lastnosti te vrste zaslonov. Lepe in dovolj naravne barve (sploh obrazov), črnino, barvne prehode, predvsem pa dejstvo, da kakovost slike in dinamika ne trpita zaradi višanja svetilnosti. Tisto, kar je v kadru belo, lahko zaslon prikaže kot izjemno svetlo, a pri tem ohranja odtenke (ni vse skupaj ena sama presvetljena belina), in vse ostalo prav tako obdrži svoje barve in kontraste, ni denimo zaradi tega vse skupaj že malo sivo.

Pri čemer pa je treba vendarle opozoriti, da ne gre povsem brez posegov gledalca. Svetilnost in barve so pri določenih načinih slike res na »najvišjih« nivojih, toda prikaz je, ne najdem drugega izraza, umeten. Na srečo sicer televizor preferira način Filmmaker pri vsebinah, ki ga podpirajo, sicer pa način Film. Oba sta precej bolj nevtralna, ne pretiravata z različnimi »izboljšavami,« ki gredo pogosto v podobno smer kot plastične operacije. Na površini in na kratko izgledajo sila privlačno, toda hitro se izkaže, da so pretirane in nenaravne. Vsak sicer lahko gleda točno tako sliko, kot mu ustreza, toda nekaj je na tem, da so vsak film ali serijo posneli, kot so ga, z določenim namenom. In da je smiselno gledati z nastavitvami, ki so čim bližje poustvarjanju tega, kar so filmarji želeli.

Rahla težava je v tem, da način Filmmaker namerno znižuje svetilnost in živahnost in je treba zadevo nekoliko prilagoditi, podobno je tudi pri načinu Film. Šele potem ta televizor res zasije v vseh svoji veličini. Pozna se tudi, če gledamo vsebino v formatu HDR10+ (denimo na storitvi Amazon Prime Video), kajti takrat televizor samodejno vklopi dinamični HDR (ker je format tak) in zares izkorišča polno točkovno svetilnost, ki jo zaslon ponuja, in prilagajanje slike za vsak del prizora posebej. Samsung sicer na navaja številk, a sem prepričan, da gredo najvišje vrednosti svetilnosti proti 3.000 kandelam (običajno boste sicer videli zapisano enakovredno ameriško enoto nit). Pri vsebinah, kjer televizor uporabi statični format HDR10, ker drugega, bolj razširjenega dinamičnega Dolby Vision ne podpira, je treba malo pogoljufati in ročno vklopiti nastavitev Preslikava odtenkov HDR na vrednost Aktivno (namesto Statično) in je slika prav tako božanska, čeprav bi bila s podporo za Dolby Vision še bolj pravilna. Svetilnost in barve pridejo do izraza, tudi razlika med res svetlo in popolnoma črno. Že pri marsikaterem drugem OLED-u to lahko gledalca sezuje, ta pa zadeve dvigne še za dodaten nivo, ker je izkušnja popolnoma neodvisna od svetlobe v prostoru.

Glajenje prehodov se vseeno splača nastaviti vsaj na vrednost tri od deset, kajti povsem brez tega so lahko počasni premiki kamere (t. i. švenki) ali npr. premikajoči se objekti (avtomobili, vlaki, itd) nekoliko tresoči. Nekateri sicer zagovarjajo, da popravljanje tega ustvarja učinek želeja in ni v skladu s filmskim prikazom, toda na televizorju je vendarle za marsikoga bolj prijetno, če se vse premika zvezno, ne odsekano.  

Za igričarje je na voljo spremenljivo osveževanje zaslona vse do 144 Hz, vendar je to mogoče izkoristiti zgolj s PC-jem, kajti nobena od aktualnih igralnih konzol ne gre čez 120 Hz, in pri razločljivosti 4K v večini iger ne dosega niti teh vrednosti. Sicer sam ne vidim pomembne razlike med 120 in 144 Hz, a nekateri trdijo, da jo. Zanje je torej to idealen televizor, tudi zato, ker pri vseh priključkih HDMI omogoča najvišje osveževanje. Priključki so sicer v zunanji »škatli,« ki je na televizor povezana z enim kablom, lahko pa je postavljena nekam v omarico ali zadaj na stojalo televizorja. Če je slednji na steni, je ta rešitev smiselna, za postavitev na omarico, pa bi raje videl priključke vgrajene v sam televizor. Ta je že tako ali tako enako debel po celotni višini, ni zgoraj tanjši kot večina OLED-ov, tako da ga dodatna izboklina ne bi dosti spremenila. Samsung še vedno prilaga minimalističen daljinski upravljalnik, ki mi ni niti malo všeč. Glede tega sem »dinozaver,« tega se zavedam, toda določen osnovni nabor tipk na tem pripomočku po mojem mnenju mora biti, in korejski proizvajalec tega ne nudi. Poleg tega me nervira, da TV pogosto izklapljam, ko želim pritisniti tipko za vstop v nastavitve ali prikaz števil za izbiranje programov, ki je čisto zraven tiste za vklop in izklop. Tudi izbirniki oz. premikanje po sistemu Tizen so daleč od idealnih, a se tokrat v to ne bom spuščal. Raje gledam ta TV, ker je res odličen. In še celo zvok je soliden, z nekaj basi in spodobnim ohranjanjem kakovosti pri višanju glasnosti. Seveda bi zraven postavil zvočno letev ali nekaj konkretnega zunanjega, če bi ta televizor kupil, toda vgrajeni zvočniki mi med testiranjem ne preprečujejo uživanja v drugi sezoni Prstanov moči.

Morda se 1.799 evrov se sliši veliko za televizor z diagonalo 139 cm. Toda S95D v tej velikosti se da dobiti tudi ceneje in za vrhunsko kakovost je bilo vedno treba odšteti malo več. Sam bi sicer pogledoval proti večjim diagonalam, potem se vam bo še naslednjih nekaj let smejalo vsakič, ko boste vključili televizor.  

HVALIMO:

• Fantastičen zaslon in posledično slika
• Zvočniki ne delajo sramote zaslonu
• Enakomerna debelina ohišja
• Zelo odziven sistem

GRAJAMO:

• Odsotnost podpore za format Dolby Vision pomeni, da v mnogih vsebinah ne boste deležni najboljše možne slike
• Za daljinec velja, da je  pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni