PRVI VTIS OPEL ASTRA ST: Kot prava dama je debelo zamudila

Veliko bolj prijazna je do družine, zato je najmanj čudno, da sta pretekli debeli dve leti od predstavitve nove Astre, predno so predstavili še karavansko izvedbo Sports Tourer.

Uspelo mi jo je celo peljati na krajšo vožnjo, zato lahko iz prve roke povem, da mi je zapustila podobne občutke, seveda ob spregledu dolžine, kot mi jih je prej Astra v kombi-limuzinski izvedbi. Takrat sem vihal nos nad prostornostjo prtljažnega prostora, ki me je tokrat zadovoljil. Še dobro, da je tako, kajti avtomobil so nenazadnje namenili družinam in zanimivo, poslovnim uporabnikom. Od tu načrti podjetja, ki v naslednjem letu želi prodati 450 Aster, od katerih naj bi jih bilo slabe dve tretjini karavanov. Eno leto je več kot dovolj za izpolnitev smelih načrtov, vendar ne bo preprosto. Praktični vsi izdelovalci avtomobilov so prodajne letvice za prihodnje leto dvignili razmeroma visoko.

Karavanska različica je z izjemo dolžine praktično enaka kombi-limuzinski. Poleg poudarjenega C-stebrička je glavna razlika še mesto za registrsko tablico. Premaknili so jo na sredino vrat prtljažnega prostora. Ta je zanimiv še zaradi predala na dnu, kjer je mesto za zvitek (rolo) zadnje police (ali kable v priključnem hibridu), ko to ni v uporabi. Še to. Ko podreš zadnje sedeže, podirajo se v razmerju 40:20:40, dolžina prostora za tovorjenje stvari naraste na 185 centimetre. Uporabno, ko moraš prepeljati kar daljšega. Sicer pa Astra ostaja pri čistem minimalističnem dizajnu, za katerega sem že dejal, da mi deluje agresivno in iztepajoče. Če ti je takšna oblika všeč.

Nekaj podobnega zlahka rečem za notranjost. Morda je še preveč čista, saj še vedno trdim, da premik skoraj vseh upravljavskih tipk na zaslon ni najboljša rešitev. Najmanj upravljanje klimatske naprave bi morali pustiti pri miru. Kar se tiče oblike in mesta zaslonov, ostajam pri svojem. Nista slaba, vendar se ne morem navaditi na osrednjega, saj je za moj okus preozek. Mi pa je obenem zelo všeč, da so vozni načini zgolj trije in še to osnovni, ki večini voznikov zadoščajo.

Opel hvali osnovo, na kateri so zgradili Astro, saj dovoli vgradnjo različnih vrst pogonov. Različice z bencinskim, hibridnim in dizelskim pogonom so že na voljo, priključni hibrid (PHEV) z na papirju električnim dosegom do 60 kilometrov in popolna baterijska različica pa naj bi bili predstavljeni prihodnje leto.

V uvodu sem dejal, da so občutki za volanom dobri. Zdelo se mi je, da je motor ob pospeševanju glasen, kar verjetno kaže na slabši zvočno izolacijo, a obenem poskočen. Čeprav ni zverina s presežkom konjskim moči, se mi ni zdelo, da bi bilo moči premalo ob malce bolj dinamični vožnji po ozki ovinkasti cesti. Avtomobil se obenem lepo drži cestišča. Zasluga gre nekoliko tršemu podvozju, ki še vedno zagotavlja razmeroma veliko udobja.

Dosti več po slabi uri vožnje o karavanski različici ne morem reči. Me pa zanima, kako se bo obnesla baterijska različica, ki bo, če se ne motim, sploh prvi električni karavan. Pustimo se presenetiti. Tako glede dosega kot cene!