PRVI VTIS Mercedes Benz GLC: Čudovit avto, o katerem bomo mnogi samo sanjali?

Nova generacija prinaša nadgrajene tehnologije, a žal za približno deset tisočakov višje cene. Česar se marsikdo ne bo ravno razveselil. Dva bencinska in en dizelski pogonski sklop bodo kasneje na voljo tudi kot priključni hibridi, z zelo uporabnim »dnevnim« električnim dosegom.

Mercedes zna narediti nadvse dober »voz«, a sklepa tudi svojeglave odločitve. Opazil sem že in vedno znova se čudim, da serijsko v avtomobilu, za katerega bodo hoteli vsaj šestdeset tisočakov, ni prilagodljivega ohranjevalnika hitrosti. Navaden je, radarskega pa morate doplačati. Po drugi strani GLC vseeno orje ledino. Je namreč prvi med luksuznimi športnimi križanci (SUV), kamor na primer sodita BMW X3 ali Volvo XC60, s serijskim štirikolesnim pogonom. Trdijo še, da je njihov najbolj dinamični in najbolj elegantni križanec, zato načrtujejo prodajo kar 250 vozil letno. Primeren je za družine in za posameznike, ki pričakujejo prostornost in udobnost, poleg legendarne zvezde na prednji maski.

GLC na prvi pogled skriva terenske lastnosti, kajti čiste in lepe linije so zaslužne, da je aerodinamični količnik v najboljšem primeru 0,29. Kar se seveda pozna na porabi, ki je, kljub 48-voltni tehnologiji blagega hibrida (podpore motor s 17 kW in 200 Nm navora), za moj okus visoka. Čeprav je skoraj za liter nižja od porabe modelov prejšnje generacije. Poleg pogona na vsa štiri kolesa pri terenski vožnji pomagata moč motorja in pomočnik za strme spuste. Kdor želi več, mu je na razpolago terenski paket, ki predvideva 20 milimetrov dvignjeno podvozje, zaščita podvozja in tako imenovani »prozorni motorni pogon« (kamera na sprednji maski), ki je del 360 stopinjske kamere (za doplačilo seveda). Opremski različici sta Avantgarde in AGM, ki seveda s športnim podvozjem in vzmetenjem še dodatno poudari dinamičnost vozila.

Dizelski pogoni so v nemilosti, zato me ne čudi, da so GLC-ju namenili dva bencinska in samo en dizelski agregat. Vsi trije bodo na voljo še kot priključni hibridi z dobrih 31 kilovatnih ur veliko baterijo, okoli 100 kilometrov dosega in največjo »električno« hitrosti 140 km na uro. V popolnih razmerah naj bi bil doseg celo 120 kilometrov. Trditev bodo potrdila ali ovrgla testiranja v različnih režimih vožnje, ko bo avto zapeljal na slovenske ceste. Tudi, če bo dosega še malce nižji, recimo 80 kilometrov, bo dovolj za dnevne električne vožnje po različnih opravkih in izkoristek motorja na notranje zgorevanje samo za vožnjo na daljše razdalje. Za priključne hibride bo treba ošteti še med dvanajst in petnajst tisočakov več.

Pol urna vožnja je veliko prekratka za kakorkoli drugega, kot za prvi vtis. Potniška kabina je prostorna in nudi dovolj prostora tudi zadaj, pri čemer ostane okoli 600 litrov prtljažnega prostora. Pri priključnem hibridu ga 140 litrov zasedejo baterije. Razdeljen je na dva dela z dnom na višini robu odprtine zadnjih vrat. Tja stlačite marsikaj, kar morda ves čas vozite v vozilu ali pa ga vzamete ven, da je na voljo ves prtljažnik. Manjša škoda je, da ob straneh ni držal, da bi ga držale pod kotom in bi lahko iz spodnjega dela stvari jemali z obema rokama. Ne da bi dno vzeli ven in ga nekam odložili.

Poleg zdaj že značilnih Mercedesovih »vesoljskih« zračnikov, se znotraj vozila šopirita pregledna in velika zaslona, še posebej impresivni je sredinski 11,9-palčni (30,2 centimetra) zaslon infozabavnega sistema. Sicer je opaziti dobro ergonomijo voznikovega delovnega mesta in intuitivnost postavitve gumbov, stikal in ročic. Pol ure je občutno premalo za resen test, a glede na izkušnje z Mercedesovimi vozili ocenjujem, da so vodenje, asistenčni sistemi in podpornih funkcij (navigacija, radio,…) na podobni ravni. Serijsko so vgrajeni žarometi LED s samodejnim preklapljanjem med kratkimi in dolgimi »lučmi«, medtem ko so digitalni projekcijski na voljo kot opcija. Enako je še z nekaterimi drugi sistemi, kot sta krmiljenje zadnje osi in zračno vzmetenje za naslednjo raven udobnosti.

Kljub dizelskemu pogonu je vožnje dinamična, vozilo pa poskočna, pri čemer ima prste vmes gola moč motorja in blagi hibridni sklop, ki mu pomaga, ko je to potrebno. Samodejni menjalnik ravno tako deluje dobro in nasploh sem se za volanom počutil dobro. Zmotilo me je le to, da od pritiska na stopalko za plin do »skoka« vozila, preteča nekaj trenutkov. Takrat se mi je zdel motor tudi za kakšen decibel preveč »slišen«, čeprav drugače nisem pripomb na zvočno izolacijo kabine. Da se vozilo drži cestišča, ne opleta med pospeševanjem in ne sili iz ovinka, je seveda zasluga štirikolesnega pogona, ki kar sodi v vozilo takšnega ugleda in predvsem cenovnega razreda.

Tehnični podatki: