Prvič smo si ga ogledali septembra na avtosalonu IAA v Münchnu, zdaj je prišel tudi v prodajo v Sloveniji. B10 je tretji model znamke Leapmotor in morda tudi najbolj zanimiv doslej, saj poleg privlačne cene v komplet združuje tudi mnoge druge želene lastnosti. Če ne drugega, na papirju, praksa utegne biti nekoliko manj vznemirljiva.
B10 se z dolžino 4,51 m uvršča razred nižje kot 22 cm daljši C10, vendar je prostorsko bolje izkoriščen, saj nudi praktično enako prtljažnika (420+95 l zadaj in še 25 l spredaj) in tudi za štiri potnike se zdi notranjost dovolj razkošno odmerjena. Baterija vrste LFP v edini različici, ki je naprodaj, je sicer nekoliko manjša, nudi 65 kWh uporabne kapacitete (67 kWh bruto) v primerjavi s 70 kWh pri večjem bratu. Vendar je polnjenje mnogo boljše. Trifazno z 11 kW na izmeničnem toku in do 168 kW na enosmernem, pri čemer se od 30 do 80 odstotkov napolni v 20 min. Proizvajalec ali uvoznik tega podatka ne navajata, toda od 10 do 80 odstotkov naj bi trajalo 26 min, kar je prav tako dokaj dober podatek.
Za premikanje skrbi elektromotor s 160 kW moči (218 KM) in 240 Nm navora, ki poganja zadnji kolesi. Pospešek od 0 do 100 km/h traja natanko 8 s, torej podhranjeno to vozilo vsekakor ni. Ne pričakujem pa veliko vozne dinamike, že podvozje in vse ostalo ni zasnovano s tem v mislih, in tudi serijsko nameščene pnevmatike Linglong niso izbrane za športno vožnjo. Uradnega dosega po meritvah WLTP je 435 km, če torej pričakujete nekje med 300 in 350 km v resničnem prometu, verjetno ne boste velike zgrešili. Za zimski doseg pomaga serijsko vgrajena toplotna črpalka.
Pri kitajskih znamkah pričakujemo veliko digitalizacije in ta avto ni izjema. Osrednji zaslon je z diagonalo 37 cm (14,6 palca) zares velik in ima spodobno ločljivost ter odzivnost, koliko je uporaben in prilagodljiv, pa tokrat nismo mogli preveriti. Vozniku je na voljo še 22,3 cm (8,8 palca) velik zaslon z večino pomembnih informacij. Nekaj upravljanja je na voljo prek tipk na volanu, vse ostalo pa se ureja na osrednjem zaslonu, kajti drugi tipk in gumbov v avtu ni.
Če je zunanjost lična, vendar povsem generična in temelječa predvsem na svetlobnih trakovih spredaj in zadaj, je notranjost, predvsem dvonivojska armaturna plošča z ovalnimi luknjami nekoliko bolj nenavadna. Nisem sicer dobil občutka, da bi to služilo čemu drugemu, kot izgledu, denimo odlaganju, toda precej prostora za drobnarije in tudi za dva telefona je na sredinski konzoli. Držali za plastenke se lahko priročno pospravi. Na vratih so klasične tipke za spuščanje in dvigovanje stekel, kot jih srečujemo v mnogih kitajskih vozilih, in ki me nervirajo, saj vedno znova sunem katero od njih in spustim okno, ko odpiram vrata. Ko bi vsaj obrnili njihovo delovanje.
Na voljo je zgolj en nivo opreme, ki vsebuje vse, kar je pri tem avtu mogoče dobiti, vključno s panoramsko streho, aktivnim ohranjevalnikom hitrosti in drugimi asistenčnimi sistemi, žarometi LED, ogrevanimi in hlajenimi sedeži ter katero koli od šestih barv. Redna cena vozila znaša 30.990 evrov, ob izbiri financiranja (lizinga) kupec dobi 1.500 evrov popusta, v vsakem primeru pa lahko odda vloga za 7.200 državne subvencije. Torej je končna cena vozila pod 24 tisoč evri. Trdijo, da je to »pravi avto s pravo ceno« za slovenski trg, nagovarjali pa bodo predvsem tehnološko napredne uporabnike, urbane posameznike in mlade družine.
Brez komentarjev