PRVI VTIS Kia XCeed: Premišljena evolucija modela, ki se na vse kriplje izogiba upokojitvi
Marjan Kodelja 24. julija 2026 ob 05:49

S tem avtomobilom Kia nagovarja potencialne kupce, ki se otepajo elektrifikacije. Njim klasični bencinski avtomobili z nekoliko višjim sedenjem še vedno predstavljajo najbolj praktično izbiro.

Ko sem pred tednom predstavil Musso Grand, je nekdo komentiral, kako dobro je, da nekateri še vedno ponujajo praktične avtomobile. Težko bi se strinjal, da poltovornjaki sodijo med najbolj praktične rešitve, brez težav pa v to kategorijo uvrstim skoraj 4,4 metra dolgega XCeeda, ki ga je elektrifikacija skoraj v celoti obšla. Skoraj. V eni izvedbi je šibkejši bencinski motor podprt z 48-voltnim blagim hibridnim sistemom.

XCeed je eden redkih Kijinih modelov, ki je bil od začetka razvit predvsem z mislijo na Evropejce. Ne gre zgolj za oblikovanje, temveč za celotno zasnovo. Podvozje so prilagodili tukajšnim cestam, vozne lastnosti našemu okusu, izdelujejo pa ga na Slovaškem. V času, ko številni modeli nastajajo kot globalni izdelki z minimalnimi razlikami med trgi, je to še vedno določena prednost. Dokler nekateri želite nekoliko višjega sedenja, ne da bi se odpovedali voznim lastnostim osebnega avtomobila, imajo takšni modeli še vedno smisel. Oziroma tako vsaj upajo. Čas bo pokazal, v kolikšni meri je strategija prava.

V marsičem bi XCeeda zlahka oglaševali z rekom »kot so bili nekoč«. Ne iščite negativne konotacije, saj je ni. Litrski trivaljnik s slabimi 85 kilovati (115 KM) brez blagega hibrida je edina izvedba z ročnim menjalnikom. Vse druge imajo sedemstopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko (DCT). Komur je »kavni mlinček« premalo, bo posegel po zmogljivejšem 1,6-litrskem štirivaljnem bencinskem motorju, ki razvije dobrih 110 oziroma 132 kilovatov (150 ali 180 KM). Oba motorja sta seveda prisilno polnjena (T-GDI). Dizelski motor ni predviden.

Kia ni predstavila nove generacije, temveč prenovljen model. Preseneča, da ni polnega in (ali) priključnega hibrida, glede na to, da jima tekmeci iz vzhoda in zahoda namenjeno veliko pozornosti. A tudi če ostanejo pri zdajšnji ponudbi, to za marsikoga ne bo prevelika ovira. Slovenski kupci so še vedno naklonjeni motorjem z notranjim zgorevanjem (ICE), predvsem pri vozilih nižjega in srednjega cenovnega razreda. XCeed zato nagovarja kupce, ki ne želijo električnega avtomobila, ne potrebujejo priključnega hibrida ali preprosto iščejo preverjeno tehniko z zmerno porabo in nižjimi stroški vzdrževanja.

To ni edino, s čimer XCeed preseneča. Kljub prenovljenemu infozabavnemu sistemu in več digitalnim funkcijam v osnovi ostaja precej klasičen avtomobil. Ponuja nadpovprečno veliko fizičnih gumbov ter se izogiba digitalizaciji za vsako ceno, umetni inteligenci in zapletenemu uporabniškemu okolju. Po drugi strani ponuja natanko tisto, kar si želi večina voznikov, ne glede na pogon. Sodoben, čeprav nedvomno Kijin videz, natančno krmiljenje, dobro zvočno izolacijo, prijeten položaj za volanom ter občutek, da sediš v avtomobilu in ne v vesoljski ladji. Ob tem mu bodo nekateri spregledali manj športen značaj in nekoliko manj prepričljivo vozno dinamiko. Kakor koli gledate na prenovo, XCeed ostaja eden redkih preživelih križancev med kombilimuzino in športnim terencem s termičnim motorjem.

Prenova je obsežna ravno toliko, da model ostaja konkurenčen, vendar ne skriva dejstva, da njegova osnova ni več najmlajša. Dobili boste sodobnejšo notranjost, izboljšane povezljivostne funkcije in osvežen videz, vprašanje pa je, ali bo to zadostovalo v razredu, kjer tekmeci skoraj vsako leto predstavljajo novosti.

Zelo nerad omenjam natančne cene. Pogosto so odvisne od dobre volje prodajalca in kupčeve prepričljivosti pri pogajanjih za čim višji popust. Zato bom dejal le naslednje: uradne cene se začnejo pri dobrih 24 tisoč evrih. Oziroma približno dva tisočaka nižje, če avtomobil plačate z gotovino.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja