PRVI VTIS Ford Explorer: Skoraj NUJNO mora postati uspešnica

Fordov prvi »evropski« električni avto kot izdelek daje zelo pozitiven vtis in cenovno ne odstopa navzgor (žal tudi ne navzdol). Vendar pa njegovo uvajanje in ostale poteze proizvajalca odpirajo več vprašanj, odgovori nanje pa bodo najbrž že nakazali pot te znamke v prihodnosti.

Pri Fordu smo že malo navajeni pregovornega zamujanja avtomobilov od predstavitve do prihoda v prodajo. Spomnimo se samo, kako se pred dobrim desetletjem motovilili z Mondeom, kar je nazadnje tudi prispevalo k zatonu tega modela. Še prvi pravi »električar« (če odmislimo predelanega Focusa pred časom), Mustang Mach-E, je potreboval več časa za prevoz na to stran Atlantika, kot so sprva napovedovali. Enako tudi Explorer, ki so mu prilagodili sestavo baterije (še vedno je sicer vrste NCM), hkrati pa so uporabili nove Volkswagnove motorje ter dodatno izpilili podvozje, da je zdaj bolj izpopolnjen avto kot bi bil, če bi ga dali v prodajo ob koncu lanskega leta. Seveda nimam primerjave s prvotnim predserijskim izdelkom, toda po prvih kilometrih lahko potrdim, da zelo obeta. Glede na dogajanje na trgu, najbrž tudi ta zamuda ne bo bistveno škodovala. Morda bi lahko izkoristil nekaj »luknje« preden se konkurenca proti koncu leta in še bolj v prihodnjem letu precej zgosti (poleg Peugeota e-3008 prihajajo še »sorodna« in po merah zelo podobna Škoda Elroq, že pred časom predstavljeni Renault Scenic e-tech electric, potem Kia EV3 in verjetno še kakšen), a po drugi strani bi s staro zasnovo v boj s tem konkurenti šel s slabšimi atributi. Mora pa imeti dobre, kajti za Ford ta model skoraj mora biti vsaj zmerni hit.

Ni skrivnost, na osnovi česa je narejen ta Explorer, ki nima nobene povezave s prejšnjimi ameriškimi istoimenskimi škatlastimi SUV-ji. V Fordu so se namreč dogovorili za uporabo Volkswagnove platforme MEB, na njej prihaja vsaj še en, malenkost večji in malce kupejevsko oblikovani model (predvidoma imenovan Capri), razkrili ga bodo čez en teden (10. julija). Toda Explorer še zdaleč ni preoblečeni ID.4 ali kaj podobnega, ima povsem svoj karakter in nekatere domiselne rešitve, občutek v njem je drugačen, tudi pelje se drugače. Nekaj volkswagnovskih elementov je sicer mogoče zaslediti, vendar ne veliko. En in zelo očiten je ključ, v samem avtu pa še za to platformo očitno neizbežni mali voznikov zaslon (škoda, da Fordu ni uspelo vgraditi tistega iz Mach-E), tukaj sicer bolje vkomponiran v neko zaključeno oblikovalsko celoto, opcijski prosojni je prav tako verjetno enak, potem pa sta še obvolanska ročica za izbiranje smeri vožnje in načina z rekuperacijo (na žalost z le enim nivojem) in drsnik za glasnost v sredinski konzoli. Osrednji zaslon in infozabavni sistem sta Fordova, prav tak večina ostalega. Omenjena ročica »menjalnika« mi ni najbolj po godu, četudi ima nek smisel, da pri električnih avtomobilih odpade tipka za vklop (tudi Tesle je denimo nimajo). Predvsem se je treba navaditi, da je ročica za brisalce zaradi tega na levi strani, a slednji v samodejnem načinu (preizkušeno!) delujejo v redu, tako da večjih težav ne pričakujem. Volan je drugačne oblike, zanimivo »kvadraten,« in tudi tipke niso enake, vendar pa tiste vrste na dotik, ki nekaterim niso všeč.

Osrednji zaslon stoji pokončno in je tokrat integriran v armaturno ploščo, ne štrleč iz nje kot pri mnogih modelih, tudi Fordovih. Še več, zaslon je v osnovi v dokaj položnem položaju, a je premičen, tako da si ga voznik lahko prilagodi bolj pokončno, če mu to ustreza. Hkrati pa je za zaslonom predal, ki se ob zaklepanju vozila (če je seveda zaslon v osnovnem položaju) prav tako zaklene in tako naj bi bilo dragoceni predmeti bolj na varnem. Novinarskim kolegom so se utrnile še druge ideje, kaj bi se dalo tam notri skrivati. Same infozabave tokrat še nisem podrobno preizkušal, deluje pa kot evolucija prejšnjih Fordovih. Na dnu zaslona je ves čas predel za spreminjanje temperature, kajti za ta namen ni tipk ali drsnika. Sedeži so se zdeli v redu in tudi prostora je dovolj, vsekakor več kot denimo v novem Dusterju, ki sem ga vozil dan kasneje.

Na zunaj je sicer Explorer simpatičen. Ravno dovolj je zaobljen, da bi mu ne morem očitati tega, kar sem uporabil za ameriškega. Zadaj mi deluje podoben Volvu EX30, a je spredaj popolnoma drugačen. Stoji na 19- ali 20-palčnih platiščih, odvisno od nivoja opreme, gume pa so zadaj širše kot spredaj, tudi nepotrebno podrobnost so pri Fordu povzeli po Volkswagnu. Njihove dimenzije tudi ne nakazujejo ravno poceni menjav, ko bo prišel čas zanje. Znotraj so oblikovalci dobro opravili svoj posel in predvsem izgotovili nekaj, kar ne izpade podobno prazno kot pri »izvirniku.« Poleg omenjenega zaslona je zanimiv še predal na spodnjem nivoju in pa ogromen med voznikom in sovoznikom, ki je lahko pregrajen za odlaganje manjših stvari, ali pa ena velika luknja za torbico ali denimo prenosnik.

Prostornost se zdi dobra za 4,45 m dolžine, prtljažnik je s 450 l (litri se malce spreminjajo glede na pozicijo dna) povprečen, vendar ima nastavljivo dno, še dodatno luknjo pod spodnjim nivojem in v klopi je loputa za prevoz daljših stvari.

Za zdaj sta izvedbi dve, razlikujeta se po pogonu in malenkostno v kapaciteti ter hitrosti polnjenja baterije (na enosmernem toku). Pri štirikolesno gnani z večjo baterijo se lahko napolni od 10 do 80 odstotkov (po uradnih podatkih) v 26 minutah, pri tisti z malce manjšo baterijo pa v 28 minutah. Kasneje prihaja še izvedba s precej manjšo baterijo, 52 kWh, ki se mi po pravici povedano glede na velikost in namembnost avta (za izlete in potovanja) ne zdi posebej smiselna.

Če smo kaj pričakovali, so to nadpovprečne vozne lastnosti. Skozi ovinke se drži spodobno glede na svojo višino, predvsem pa je podvozje zelo lepo uglašeno za premagovanje grbin in lukenj. V tem pogledu definitivno daje boljši občutek kot ID.4, pa tudi sicer je manjši in bolj okreten. Moči je več kot dovolj in hitro lahko voznik preizkuša odpornost želodcev sopotnikov. Verjetno bo že enomotorna izvedba povsem dovolj za večino, dvomotorna s štirikolesnim pogonom bo zanima predvsem zaradi premagovanja kakšnih klancev in podobnega. Pri tej drugi ima baterija za odtenek večjo kapaciteto, a doseg je kljub temu krajši, saj je poraba višja. Na prvem krogu, ki sem ga opravil z Explorerjem, se je ustavila nekje pri 18 kWh na 100 km, kar je v okviru pričakovanj in glede na polovico vožnje v močnem nalivu ni povsem merodajno. Po testu bomo lahko povedali kaj več.

Nivoja opreme sta zgolj dva, osnovni Explorer in nad njim še Premium. Osnovnemu od tega, kar bi v avtu imel, manjkajo zgolj matrični žarometi in ambientalna osvetlitev, sicer pa višji prinese še zvočno letev (Bang & Olufsen), sedeže s premijskim oblazinjenjem in 20-palčna platišča. V vsakem primeru je toplotna črpalka doplačljiva in stane zasoljenih 1.680 evrov.

Cene se sicer začnejo malo nad 48 tisoč evri za zadnji pogon in pri 52 tisočakih za pogon na vsa štiri kolesa. Na financiranje ponujajo 6,5 odstotkov popusta.

Cenik