PRVIČ VIDENO Citroën C5 Aircross: neprimerljivo bolj mi je všeč od starega!
Marjan Kodelja 25. novembra 2025 ob 05:50

Prvi vtis prenovljenega družinskega avtomobila je izrazito pozitiven. Poleg osveženega zunanjega in notranjega oblikovanja so dobro izbrali nabor pogonov, nad katerim se bodo razburjali le nepoboljšljivi zagovorniki dizla.

Oblikovalci so tokrat zadeli pravi ton. Vtis premišljenosti ustvarjajo minimalistične, čiste linije in bolj prefinjene podrobnosti. Kolikor so me te motile na prejšnjem C5 Aircrossu, so mi zdaj na novem všeč. Prenovljeni model deluje sodobno, a hkrati ostaja dovolj samosvoj, da ga v množici podobnih križancev hitro prepoznaš. Ker je v ponudbi tudi električni pogon, je poudarek na aerodinamiki logičen. Mnoge bo razveselilo še to, da so žarometi z značilnim svetlobnim podpisom že serijsko opremljeni s svetlečimi diodami. Čas je, da se preostali tipi žarnic poslovijo.

Z dolžino 4,65 metra je prenovljeni model za 16 centimetrov daljši in pet centimetrov višji. To se pozna v nekoliko daljši medosni razdalji in večji prostornosti. V notranjosti te pričakajo boljši materiali, predvsem kakovostna mehka tkanina, ter estetika dolgih in ravnih linij, preprosto imenovana »sofa dizajn«. Njen cilj je, da se potniki v avtomobilu čim bolj prijetno in udobno počutijo. Naklon zadnjih sedežev je prilagodljiv v območju med 21 in 33 stopinjami. Prtljažni prostor ima neodvisno od pogona prostornino 651 litrov. Po kratkem prvem srečanju sicer težko podajam končne ocene, lahko pa rečem, da so prvi občutki pozitivni.

Vajeni smo, da evropski proizvajalci počasi dodajajo nove elemente v serijsko opremo, marsikaj pa nudijo kot doplačilo. Serijsko ima C5 Aircross na primer vzmetenje s progresivnimi hidravličnimi omejevalniki. Matrični žarometi, način osvetlitve za slabo vreme in meglo, ogrevani zadnji sedeži, 360-stopinjska kamera ter naprednejši varnostni in vozni pomočniki so na voljo za doplačilo. V najdražji različici Max od pomembnejših elementov manjkajo le masažni sedeži, ogrevano sprednje steklo in panoramska streha z možnostjo odpiranja.

C5 Aircross je zgrajen na platformi STLA Medium, ki je primerna za vse pogonske sklope, tudi za izvedbe z baterijo v dnu vozila. Osnovo predstavlja hibrid 145 z 1,2-litrskim bencinskim motorjem, ki mu občasno pomaga 15-kilovatni elektromotor. Sistem razvije 145 konjskih moči (107 kilovatov), 230 Nm navora, baterija ima kapaciteto 0,89 kilovatne ure, moč pa se prenaša prek 6-stopenjskega samodejnega menjalnika z dvojno sklopko (e-DCT).

Priključni hibrid 195 združuje 1,6-litrski bencinski motor in 92-kilovatni elektromotor. Skupna sistemska moč znaša 195 konjskih moči (143 kilovatov), največji navor pa 350 Nm. Uporabna kapaciteta litij-ionske baterije je 17,8 kilovatne ure, polniti jo je mogoče na izmenični tok z močjo do 11 kilovatov. To naj bi omogočalo do 80 kilometrov električnega dosega. Ta izvedba je opremljena s 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom.

V primeru izbire električnega pogona izbirate med baterijo s kapaciteto dobrih 74 kilovatnih ur za uradni doseg do 520 kilometrov, in s 97 kilovatnimi urami za doseg do 680 kilometrov. Realni dosegi bodo občutno nižji in verjetno primerljivi z drugimi podobno velikimi električnimi modeli. Polnjenje poteka z močjo do 11 kilovatov na izmenični in do 160 kilovatov na enosmerni tok. Razlika ni le v kapaciteti baterije, temveč tudi v moči elektromotorja: manjša baterija je na voljo z motorjem moči 213 konjskih moči (157 kilovatov), večja pa z motorjem moči 231 konjskih moči (170 kilovatov). Navor je v obeh primerih 343 Nm.

Na voljo so tri opremske različice. You, pri kateri ni mogoče izbrati priključnega hibrida, ter Plus in Max, kjer so na voljo vsi pogoni. Cene se gibljejo od 27.490 do 42.890 evrov za hibridne in od 30.990 do 42.890 evrov za električne izvedbe. Citroën ima dokaj smel načrt: do konca leta naj bi prodali 50 vozil, prihodnje leto pa 360.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja