Prvi vikend z Googlovim mini zvočnikom

Glasovni pomočniki, oni s pridevnikom pametni, se ne bodo pustili kar tako odgnati. Mogoče je začetno navdušenje nad zvočniki z njimi rahlo splahnelo, toda prodaja je še vedno dobra, ponudba pa se naglo veča. In ta umetna pamet prodira še v marsikatere druge naprave, kot so telefoni, prenosniki, slušalke, avtomobili in tako naprej. Zato je skrajni čas, da po Amazonovi Alexi preizkusim še Googlovega Pomočnika v dnevnosobni obliki.

Seveda z njim že imam nekaj izkušenj z androidnih telefonov. Na njih sem se z njim zabaval tako v angleščini, kjer pokaže svoje znanje, kot v slovenščini, v kateri je malo manj učen. V vsakem primeru pa ima največji potencial, saj zbira daleč največ informacij z vseh koncev. In to se pozna tudi pri prodaji. Amazonovi zvočniki Echo s pomočnico Alexo so na začetku prevladovali, toda odkar se je Google resno spustil v ta boj, vseskozi pridobiva tržni delež. V letošnjem drugem četrtletju je ta po podatkih podjetja Strategy Analytics globalno znašal 28 odstotkov, medtem ko je bil še pred enim letom 16-odstoten. Amazonov je v enem letu padel s 76 na 44 odstotkov. Te številke pa tudi pomenijo, da se vmes vrivajo še drugi, vendar ne Apple, saj je njegov Home Pod preprosto predrag za večino kupcev, ki posegajo po malem Amazonovem Echu ali Googlovem podobnem mini gumbu. Prav tak zdaj čepi na moji delovni mizi.

Google Home Mini je trenutno najcenejša vstopnica v svet Pomočnika, ki se napaja z informacijami iz zakladnice največjega podatkovnega podjetja na svetu. Stane namreč 40 evrov (v Avstriji ali Nemčiji), enako ali podobno kot Amazonov Echo Dot. Od tega je malo večji, a tudi lepši, in nima nobenih vidnih tipk ali lučk. Te zasvetijo samo takrat, ko uporabnik izgovori »OK, Google« ali se dotakne občutljivega področja ob strani naprave. Tam se da zviševati ali zniževati glasnost, zagnati ali ustaviti predvajanje glasbe in podobno. Seveda pa je namen, da vse počneš z glasom. Kadar nočeš, da zvočnik posluša, bolj spodaj vendarle obstaja stikalo za izklop mikrofonov.

Če malo poenostavim, ima tak zvočnik štiri glavne naloge ali področja uporabe. Če se z njim pogovarjaš v angleščini, kajti slovensko ne razume. Odgovarjati na vprašanja, nastavljati določene zadeve, ki bi jih bilo sicer treba s klikanjem po telefonu, upravljati naprave pametnega doma in, nenazadnje, predvajati pretočno glasbo. Googlovega Pomočnika podpira že čuda domačih naprav, od sijalk do termostatov in marsičesa vmes, tako mi ga je uspelo povezati s pametno sijalko Wiz. Za glasbo pa sta na voljo Googlova storitev Play Music in Spotify. Vendar je za prvo treba imeti naročnino, da je na tem zvočniku kakor koli slišna in uporabna. Druga sicer ponuja tudi brezplačno poslušanje, toda v Sloveniji uradno ni na voljo, zato se da do nje priti samo po obvodih. Sam imam že iz pradavnine odprt spotifyjevski račun in začuda mi ga je uspelo brez težav povezati z Googlovim zvočnikom in tudi glasbeni biti brez pritoževanja pritekajo nanj, čeprav v aplikaciji ali brskalniku brez VPN-ja nikakor ne morem vstopiti v to muzikalično storitev.

Nekaj prvih vtisov s tema dvema vidikoma. Predvajanje glasbe z glasovnimi komandami je po eni strani priročnejše, po drugi pa lahko tudi frustrirajoče. Navidezni butler, pri meni sicer z žensko reprezentacijo, ne razume vedno, kaj hočem. Ampak kadar mu/ji to uspe, pridem do cilja hitreje. Res pa je, da sem omejen z zastonjskim Spotifyjem, ki ne omogoča izbiranja točno določenih komadov ali albumov, lahko samo določim, kaj oz. koga bi rad poslušal, in potem storitev izbere primeren predvajalni seznam ali »postajo«. Za naprej lahko rečem OK, Google, next. Solidno, torej. Za podkaste pa na žalost pod kritiko. Zvočnik le redka imena oddaj prepozna pravilno, da bi glasovno prišel do točno določene epizode, je skoraj misija nemogoče.

Upravljanje razsvetljave deluje dobro, ni pa nujno kakšen hud napredek v primerjavi s fizičnim stikalom. Prav pride za zniževanje svetlosti (zatemnjevanje), pa še to predvsem zaradi tega, ker nimam takega gumba. Se bom pa z zadevo še malo igral in morda pride v poštev še preklapljanje med različnimi »scenariji«. Te se namreč da nastaviti v aplikaciji omenjene sijalke.

Pogovarjanje bo tudi treba še bolj stestirati. Za zdaj bi rekel, da reč kar zna odgovoriti na vprašanja in je na tekočem s športnimi rezultati, urniki in še čim. Toda kontekst je, podobno kot pri Alexi, velik problem. Ko teta iz zvočnika nekaj pove in se poskušam navezati na to trditev, ne pridem nikamor. Za nastavljanje alarmov, vnašanje dogodkov v koledar in take naloge, pa se zaenkrat kaže kot uporabna pomoč.

Še eno vlogo lahko opravlja Home Mini. Uporabljati ga je mogoče kot zvočni chromecast. Kar pomeni, da lahko na telefonu ali računalniku v brskalniku Chrome ali Vivaldi (morda še v kakšnem drugem, a nisem preizkušal) zvok »pošljem« na ta zvočnik. Kar je super za podcaste, neverjetno pa je, da moram za to uporabiti aplikacijo Podcast Addict ali kakšno drugo, ne Googlovo. Ta preprosto nima možnosti za chomecast. Za youtube z računalnika pa je ta rešitev neuporabna, ker zvok zaostaja za sekundo ali dve. Kar je škoda, ker zvočno ta gumb sploh ni slab, vsekakor boljši, kot bi smel biti za nekaj deset evrov. Zvok ima več globine kot standardni zvočniki v prenosnikih in monitorjih in tudi frekvenčni razpon je spodoben. Glasnost pa je pa sploh več kot zadostna za ne preveliko sobo. Gre pa še v obratni smeri. Če ima televizor chromecast, se da s pomočjo zvočnika glasovno pognati predvajanje določene vsebine v Youtubu ali Netflixu. Te funkcionalnosti še nisem uporabil, ker je gumb trenutno povsem drugje kot televizor.

Še precej preizkušanja me čaka s tem Googlovim pripomočkom. Prisluškovalnim aparatom? Morda, a ne bi bil tako hudo zaskrbljen. Kakšni so varnostni vidiki tovrstnih zvočnikov, sem nedavno pisal tukaj. Ali bo nova izkušnja z Googlovim, potem ko sem kar nekaj mesecev v dnevni sobi gostil Alexo, še kaj spremenila moje občutke, pa bom poročal v naslednjih tednih.