Prvi korak proti podelitvi dodatnih frekvenc za mobilne storitve
Matjaž Ropret 4. avgusta 2020 ob 06:40

Operaterji že lahko gradijo omrežja 5G na obstoječih frekvencah, kot je storil Telekom Slovenije, pravi razmah te tehnologije pa bo vseeno omogočila še razdelitev dodatnih frekvenčnih pasov prihodnje leto. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je v javno posvetovanje dala informacijski memorandum, na njegovi osnovi pa bo jeseni objavila javni razpis za razdelitev frekvenc ter pozimi izvedla dražbo zanje. Tako bi tudi pri ostalih (dveh?) operaterjih delujoč in komercialno dosegljiv 5G vsaj v kakšnem od mest morali srečati čez slabo leto.

Na tokratni dražbi, prvi po l. 2014, bodo na voljo frekvence v pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. Predvidene so za javne mobilne storitve (torej mobilno telefonijo in prenos podatkov), so pa tehnološko nevtralne, tako da se operaterji mobilne telefonije lahko prosto odločajo, katero tehnologijo oz. »generacijo« bodo uporabljajo. Sodobne bazne postaje seveda omogočajo dinamično prilagajanje, kdaj pošiljajo signal v kateri tehnologiji, in tako Telekom Slovenije na frekvenčnem pasu 2600 MHz po novem kombinira LTE in 5G. Tudi vse prejšnje odločbe za uporabo frekvenc so namreč že tehnološko nevtralne.

Direktorica Akosa Tanja Muha pojasnjuje, da frekvenčne pasove 700 MHz, 3600 MHz in 26 GHz evropska komisija označuje kot pionirske za tehnologijo 5G, zato je te frekvence treba podeliti. Roki se pravzaprav iztečejo že letos oz. so se že za 700 MHz, tako da bo Slovenija pri tem nekoliko zamujala. Tudi za 1500 MHz je EU postavila rok za podelitev. Frekvenčni pas 2100 MHz operaterji že uporabljajo, večinoma za 3G (UMTS/HSPA), vendar se veljavnost odločb izteče septembra prihodnje leto, zato je bila logična njihova vključitev v dražbo. Pas 2300 MHz in del pasu 700 MHz, ki bo namenjen zgolj prenosu podatkov v smeri proti uporabniku – sicer so vsi pasovi simetrično razdeljeni za prenos v eno in v drugo smer – pa sta po besedah direktorice komplementarna ostalim v tokratnem naboru, zato ju je smiselno podeliti istočasno. Tudi zato, da imajo operaterji celosten pregled nad tem, katere frekvence lahko uporabljajo.

V Akosu želijo z razpisom oz. dražbo izpolniti tri glavne cilje: »Zagotoviti tehnično učinkovito podelitev radiofrekvenčnega spektra, ohraniti učinkovito konkurenco med ponudniki brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev ter podeliti radiofrekvenčni spekter po tržni ceni. Izklicne cene za posamezne frekvenčne pasove so sicer (skoraj) edini pomemben podatek, ki ga v informacijskem memorandumu še ni, saj jih Akos in vlada še usklajujeta. Ob tem pa Muha napoveduje, da bodo poskušali najti pravo razmerje med tem, da bo država iztržila pravo ceno za omejeno naravno dobrino in da operaterjem zaradi plačila teh koncesnin ne bo zmanjkalo denarja za dejanske naložbe tako v 5G kot v obstoječa omrežja.

Med cilji kajpak mora biti tudi »konkurenca kakovostnih omrežij.« Kot rečeno dovoljenja za uporabo frekvence v osnovi ne bodo zapovedovala tehnologij in tudi 5G ne bo nujno graditi, a malce ga vseeno tudi bo. Kajti razpis bo imel določene obveznosti za operaterje, predvsem glede pokrivanja, pa tudi glede hitrosti. Ker EU želi imeti razširjen 5G, bodo dobitniki frekvenc v treh mesecih po prejemu odločbe morali začeti ponujati storitve na vsaj enem frekvenčnem pasu in na območju vsaj enega mesta (s 75-odstotno pokritostjo prebivalstva), do konca 2025 pa vsaj v vsakem večjem mestu.  Ta mesta so: Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec. Splošna obveznost bo sicer v roku enega leta začeti ponujati storitve na novih frekvencah v vsaj enem mestu in v petih letih v vseh enajstih mestih. S signalom na 700 MHz pa bo treba, ne glede na tehnologijo, pokriti 99 odstotkov avtocest, hitrih cest in prebivalstva Slovenije, 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest I. in II. reda in vsaj 60 odstotkov aktivnih železnic (prog) s potniškim prometom. To bo veljalo za tiste operaterje, ki že imajo frekvence v pasovih pod 1 GHz, to pa so Telekom, A1 in Telemach.  

Pri hitrostih bodo morali operaterji z manj kot 2 x 30 MHz spektra pod 1 GHz zagotavljati hitrost 10/2 Mb/s naključnemu uporabniku, za ostale pa bo veljala zahteva po hitrosti 30/3 Mb/s.

Noben operater na dražbi ne bo mogel pokupiti celotnega spektra in tako onemogočati konkurence. Akos je že pri prejšnji dražbi in razpisih upošteval t. i. spektralne kape in tako bo tudi tokrat. Kar pomeni, da so določili zgornje meje, koliko frekvenc ima lahko v uporabi posamezen operater, pri čemer se štejejo tako obstoječe kot te, ki jih bodo podelili na novo. Največ bo tako mogoče imeti:

  • 2 x 35 MHz v pasovih 700, 800 in 900 MHz
  • 190 MHz v TDD pasovih 2300 in 3600 MHz
  • 800 MHz v TDD pasu 26 GHz
  • 425 MHz skupaj v pasovih 700 MHz FDD, 2100 MHz FDD, 2300 MHz TDD, 3600 MHz TDD, 800 MHz FDD, 900 MHz FDD, 1800 MHz FDD in 2600 MHz FDD in TDD.

Pri čemer denimo 2 x 150 MHz pomeni 300 MHz pri spektralni kapi. Razlika med FDD in TDD je pomembna za operaterje, saj pove, na kakšen način se uporabljajo frekvence, v paru ali samostojno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Regulator je predvidel še »ustrezno obvladovanje tveganj za varnost informacijskih sistemov, omrežij in storitev.« Operaterji bodo morali pri izbiri opreme izvesti oceno tveganja posameznega dobavitelja, v katero bodo po besedah Akosa vključili vsa relevantna tveganja povezana z lastništvom, dobavo, kakovostjo in transparentnostjo inženirskih praks in varnostnih kontrol, z vidika neprekinjenega poslovanja. Obenem pa bodo morali upoštevati morebitne nacionalno-varnostne usmeritve vlade. Drugače povedano – kdor se bo potegoval za frekvence, bo moral upoštevati, da morda ne bo imel možnosti izbrati čisto vsakega dobavitelja, ki bi si ga želel. Vemo pa, katero podjetje je v največji nevarnosti, da pristane med »nedovoljenimi«.

Časa za oddajo pripomb in predlogov na informacijski memorandum je en mesec. Če bo nato Akos ugotovil, da pripombe ne zahtevajo bistvenega spreminjanja besedila in vnovičnega javnega posvetovanja, bo jeseni objavil pravi razpis in nato v začetku prihodnjega leta izvedel dražbo (vrste eSMRA) ter predvidoma do konca prihodnjega marca izdal odločbe za uporabo frekvenc.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja