Prihodnost televizije je v več televizijah
Marjan Kodelja 28. junija 2019 ob 06:40

Ideje, da so tradicionalni televiziji dnevi šteti, so precenjene in nimajo osnove. Pravzaprav je ravno obratno, saj izdajateljem televizijskih programov že dolgo ni šlo tako dobro. Kar je dobra novica tudi za operaterje, ki nam v domove “prinašajo” njihove vsebine, v obliki linearnega programa ali kot vsebine ne zahtevo. Spremenile pa so se naše navade. Gledali bi radi, ko si želimo in kar si želimo, po načelu “poješ kolikor lahko” za fiksen mesečni znesek, kar še najbolj upošteva Telemach v paketih Eon TV.

Medtem ko zagonska podjetja z novimi tehnologijami in disturbivnimi poslovnimi modeli naganjajo strah v kosti tradicionalnim podjetjem, se je televizijska industrija izkazala za presenetljivo robustno in prožno. Kljub na videz neustavljivim pohodom Netflixa, pripravljenosti predvsem mladih, da ure dolgo preživijo v konzumaciji videov z Youtuba in občasnim prebliskom, da je klasična televizija mrtva, pa je v resnici njen poslovni model varen, prihodki že dolgo ne tako visoki, prag za vstop novincev pa previsok, da bi ga zagonska podjetja s svojimi idejami preskočila. Kar dobro ve Netflix, ki zato, da obstane, letno zapravi več kot 12 milijard dolarjev. Izkazalo se je namreč, da zgolj posredovati tuje vsebine ni dovolj, imeti je treba svoje, katerih produkcija pa je izredno draga. Pa to ni edini razlog, zakaj bo tudi Netflix težko zamenjal televizijske hiše. Televizija je v središču oglaševalske industrije in čeprav je znesek, ki ga podjetja namenjajo oglaševanju na internetu daleč največji, televizijske hiše še vedno obračajo veliko denarja. Dokler pa bo tako, se jim ni treba bati za prihodnost.

Natanko tako je tudi doma. Največja komercialna televizija “pokasira” večino oglaševalskega denarja in ima v javnosti tolikšno moč, da lahko operaterjem postavlja pogoje. A to je že druga zgodba. Imajo pa naše televizijske hiše na svoji strani tudi podatke o gledanosti. Sicer je med mladimi televizija manj zanimiva, a je gledanost televizijskih programov še vedno visoka. Zato je nekaj popolnoma normalnega, da ima slovensko gospodinjstvo vsaj enega oziroma še raje dva televizorja ter ustrezen naročniški paket. Z drugimi besedami, televizija je mnogo bolj zakoreninjena, kot nekateri mislijo, gledalci pa še vedno nimajo nič proti linearni televiziji. Pričakujejo pa kajpada storitev ogleda za nazaj, da lahko sami odločajo, kdaj bodo oddajo, film ali serijo gledali, vse bolj pa posegajo tudi po vsebinah storitev videa na zahtevo. Bodisi kot storitev operaterja ali storitev televizijskih hiš, katerih programe ima operater v svoji ponudbi.

Kakovost ponudbe televizijskih programov je kot je, delno pa moti, da niso vsi v HD-razločljivosti. Razveseljivo pa je, da Telemachova storitev ali sprejemnik EON vedno prikaže le program v najvišji možni kakovosti. Nič več torej podvojenosti kanalov v standardni in visoki razločljivosti, kar resnično nima nobenega smisla. Zakaj bi moral gledalec misliti o tem. Sicer pa podobno deluje tudi sprejemnik največjega slovenskega operaterja, le da je tehnologija prenosa programa drugačna. Kabelska televizija ima svoje prednosti, kar ne nazadnje velja tudi za televizijo IP, ima pa tudi slabost. V prvi vrsti, da sprejemniki v televizorjih ne omogočajo ogleda za nazaj, ta je možen bodisi preko aplikacije zanje ali pa prek zunanjega sprejemnika. To pa hkrati pomeni, da uporabniku s televizorjem, na katerega lahko namesti aplikacijo EON, ni treba imeti dodatnega sprejemnika, če tega iz tega ali onega razloga noče, saj lahko uporablja tistega v televizorju. Dodatna prednost pa je, da naročniki lahko aplikacijo EON uporabljajo tudi na svojih mobilnih napravah in gledajo televizijo tudi če niso doma pred svojim televizorjem. Paketi EON pa imajo še eno značilnost. Storitev videa na zahtevo je del paketa oziroma je število naslovov, ki so uporabniku dostopni brezplačno, odvisno od izbranega paketa. Tako kot se ti med seboj razlikujejo tudi po številu televizijskih programov.

Čeprav je televizija daleč od zatona, pa se je morala in se bo tudi v prihodnje morala prilagoditi razvoju tehnologij, kot tudi spremenjenim navadam gledalcem. Ni se nam treba bati, da bo propadla, kajti potem je veliko vprašanje, kdo pa bo “delal” primerno kakovostne vsebine. Bodo pa tudi programske hiše pod vse večjim pritiskom, da svojim “naročnikom” za naročnino nudijo vedno več. Kar pa se bo na koncu odrazilo tudi na ponudbi operaterjev. Telemach že nakazuje, kakšni so lahko paketi s televizijskimi storitvami, da so zanimivejši za uporabnike. Čim več vključenih storitev ter vse manj tistih, za katere je treba dodatno plačati.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.



Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
8 komentarjev
  • EON je res prednost, a ne za Telemach, saj veliko pametnih nastavitev(velikost, barva, oblika podnapisov, brezžične slušalke itd.) ne deluje. Tudi funkcija zrcaljenje zaslona (Smart View) deluje samo pri nekaterih sprejemnikih pri ostalih pa že pol leta popravljajo. Pa tudi to se dogaja, da večkrat pride do izpada programa.
    Prosim, če to objavite, da bodo bralci vedeli kako neresen je ta Telemach.
    L.p.
    Stane

    • Pozdravljeni, prosim bi vas, da nam sporočite ali gre za sprejemnik EON ali za aplikacijo in če zanjo, potem ali je ta za televizor ali pametni telefon (tablico). Lep pozdrav, Marjan

      • Gre za EON. Vse kar sem napisal na Telemachu tudi priznajo a nič ne naredijo. Pozabil sem še povedat da je na EON nemogoče narediti tudi seznam priljubljenih za radio in da daljinec nima gumba za vračanje na prejšnji kanal, ki je bil pred trenutno gledanem. Kolikor poznam vem, da to vsi katerikoli daljineci imajo.
        L.p.

  • @Marjan
    Na katerih podatkih temelji ta tvoj članek glede linearne televizije v tujini in pri nas ?

    Sicer pa če bi to držalo ne bi vsi začeli delati na OTT ampak bi imeli to kar imajo.

    Kar se pa nas tiče pa kot smo videli daje vse odvisno od operaterjev.
    Kar se operaterji odločijo to je, pa če tudi potem mora to operaterjevo odločitev na koncu plačati uporabnik.
    Uporabnik pa zato ne dobi nič več kot je imel prej.

    V članku si med drugim napisal “Največja komercialna televizija “pokasira” večino oglaševalskega denarja in ima v javnosti tolikšno moč, da lahko operaterjem postavlja pogoje.”
    Kaj si mislil s tem ?

    • Glede linearne televizije mnenje ne temelji na eni empirični raziskavi, temveč na mojih izkušnjah, glede na to, da sem bil do pred kratkim močneje povezana s televizijskim svetom. Starejši še vedno tako gledajo, mladi pa kajpada ne – razen ko je kakšen neumen resničnostni šov. OTT (over the top ponudba) je z mojega stališča vedno dobrodošla, vendarle imam raje stvari, ki jih ni treba dodatno plačati – poanta, ki sem jo hotel izpostaviti v članku. So tri vrste gledalcev, eni sedejo pred televizor in preletavajo kanale ter nato gledajo kar najdejo (ali pa celo še vedno berejo sporedi) – ker se družba stara je verjemi mi teh še vedno zelo veliko, drugi se zanašajo na ogled za nazaj – kar je in ni oblika linearne televizije, kakor se vzame, tretjim pa je za televizijo vseeno….Po nekaj iz vsake skupine jih gledam vsak dan v svoji hiše in podobno je povsod, če upoštevam tri generacije družine.

      Je pa še ena težava z OTT storitvami, tu pa je tudi razlog, zakaj se klasični televiziji vsaj kratkoročno ni treba bati. Oglasi dobro delujejo le v linearni televiziji in nikjer drugje. Čeprav digitalno oglaševanje v tujini (pri nas ne) predstavlja največji del oglaševalskega kolača, televizije niso bile toliko na udaru, kot tiskani mediji. V Ameriki na primer televizijskim hišam oglaševalci letno namenijo 70 milijard dolarjev….še en razlog zakaj trdim, kar pač trdim v članku.

      Nisem ljubitelj operaterjev vendar je treba biti tudi do njih pravičen. Ponudniki televizijskih kanalov jih dobro pritiskajo, tako glede denarja, ki ga zahtevajo, kot uvrstitve v želene programske sheme. Saj niso svetniki in kar sem jim večkrat očital, da se znajo oboji vedno dogovoriti, a žal na škodo uporabnikov. Tu pridem do tvojega zadnjega stavka. Nobena skrivnost ni, da ProPlus pobere največji delež slovenskega oglaševalskega denarja. To so dejstva. Kot tudi, da so operaterje pred leti postavili pred izvršeno dejstvo – za naše programe hočemo toliko in uvrstitev v osnovno programsko shemo. Noben od operaterjev ni ugovarjal, noben ni naredil, kar smo mediji predlagali. Dodatno shemo s programi omenjene komercialne televizije za zahtevan znesek, potem pa naj se uporabniki odločajo ali se bodo nanjo naročili ali ne. Da ne govorimo od drugi komercialni televiziji, ki je prav tako plačljiva.

  • @Marjan
    Pred časom si napisal članek “A1: Televizijski programi na točke”, ki je govoril o tem, da je A1 uvedel programske sklope. Programa POP TV in Kanal A sta bila v sklopu “Komercialni”.
    Zdaj pa so na njihovi spletni strani https://www.a1.si/televizija/tv-programi/programske-sheme objavili naslednje obvestilo “Vsem uporabnikom storitve A1 Televizija smo vklopili programe POP TV, Kanal, Oto, Kino in Brio v SD in HD ločljivosti. Omenjeni programi bodo dostopni tudi tistim, ki bodo spreminjali svojo programsko shemo.”
    Veš mogoče kaj več o tem ?

    • Po mojem mnenju bi v prihodnosti morala biti televizija dostopna vsem, kot je bilo včasih. Samo z anteno bi lovil in seveda BREZ KOCKANJA SLIKE za kar pa bil potreben razvoj v ANALOGNI smeri, ki jo zanemarjajo. Mogoče že pišete o Telemach Eon pa Neo, ampak na določenih mestih kjer ljudje živijo to ni dostopno in morajo plačevat satelitsko samo da uporabljajo par programov, ker na takih lokacijah DVB-T preprosto ne lovi. Enako z digitalnim radiem, naj prvo omenim, da je zvok mnogo slabši od FM in sem že bil na lokaciji, kjer nisem ulovil popolnoma nič, medtem, ko sem z FM ujel prav dober signal. Mogoče ima digi tv vsaj lepšo sliko, radio ima slabši zvok, sprejem in možnost, da bi PRENAŠALI SLIKE PEVCEV, kar bi seveda prineslp več nesreč. Sam pejte nekam! Digitalni sprejem je zanič, to je dejstvo

Dodaj odgovor za Stanko Rozman Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja