Prihodnost Slovenije je v rokah malih podjetij!
PR 13. maja 2021 ob 09:45

Od začetka epidemije covid-19 v Sloveniji mineva dobro leto. Za zajezitev širjenja in ohranitev zdravja prebivalstva so bili na državni ravni sprejeti že številni ukrepi. Brez njih bi bilo zdravstveno stanje Slovencev zagotovo veliko slabše, a ne gre zanikati, da je koronakriza pustila tudi hude posledice. V veliki meri tudi na gospodarskem področju.

Ugotovitve Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kažejo, da je gospodarska aktivnost v lanskem letu globoko upadla in aktualno stanje močno spominja na obdobje med letoma 2008 in 2009, ko je svet zajela najhujša finančno-gospodarska kriza od tridesetih let prejšnjega stoletja.

Za uvid v kritičnost situacije moramo samo primerjati podatke o številu izbrisanih samostojnih podjetnikov iz poslovnega registra v času epidemije in enakem obdobju leto prej. Med marcem in junijem 2020 je svojo dejavnost skupno zaprlo 5.422 samostojnih podjetnikov, v istem obdobju leta 2019 pa več kot 1.000 manj. Veliko jih je bilo v to prisiljenih zaradi dane situacije, v kateri niso mogli več izvajati oziroma nuditi svojih storitev. Prav tako je v preteklem letu mogoče zaznati manjši vpis novih poslovnih subjektov v register. Vse to kaže na poslabšano gospodarsko klimo in lahko sproži domino učinek, ki bi vodil v še globljo krizo.

Država priskočila na pomoč, vendar to ne rešuje težave na dolgi rok

Mala in mikro podjetja so zagotovo v nezavidljivi situaciji in jih brez dodatne spodbude čaka trnova pot. Do neke mere jim je priskočila na pomoč že država z različnimi finančnimi spodbudami. A ker je kriza dolga, se je kljub temu marsikateri podjetnik znašel na robu preživetja, finančna pomoč države pa ne rešuje težave na dolgi rok.

V tem času so prav najmanjša podjetja najbolj na udaru, saj so zaradi tesnejše vpetosti v lokalno okolje bolj vezana na razpoloženje potrošnikov, za katerega pa vemo, da je v času epidemije upadlo. Podjetniki so zato aktivno začeli iskati nove oziroma prilagajati obstoječe poslovne modele, s katerimi bi v aktualni situaciji ohranili konkurenčnost in številni so bili pri tem zelo uspešni. Naproti pa so jim stopili tudi pri NLB, kjer so z razumevanjem prisluhnili težkim novim razmeram, v katerih so se znašli mali podjetniki.

Z roko v roki do boljšega jutri

Pri NLB se namreč zelo dobro zavedajo pomena tega ključnega temelja za slovensko gospodarstvo in konec koncev za vse državljane Slovenije, zato so se že ob prvih zametkih krize odločili priskočiti na pomoč. Lansko pomlad so zato s partnerji Pro Plus, Europlakat in Mastercard oblikovali projekt #OkvirPomoči, s katerim želijo malim lokalnim podjetnicam in podjetnikom, kmetovalkam in kmetovalcem ter mikro in malim podjetjem priskočiti na pomoč pri blažitvi posledic koronakrize. Projekt podjetnikom odpira nove kanale do kupcev preko oglasov, ki si jih sicer v danih razmerah težje privoščijo. Na ta način lažje zgradijo trdne in dobre temelje, ki prinašajo dolgoročen uspeh, saj s tem pridobijo nove zveste stranke.

Karanteno so Kolenkovi izkoristili za digitalizacijo podjetja.

Prvi odziv je bil zelo pozitiven, saj se je na razpis prijavilo kar 170 slovenskih podjetij z različnih področij, med katerimi so prednjačile storitvene dejavnosti, turizem, trgovina in kmetijstvo. Skupaj z NLB so spisali zelo uspešne zgodbe.

Mednje se zagotovo uvršča družina Kolenkovih, ki prideluje in predeluje predvsem krompir za turistična in gostinska podjetja ter vzgojno-izobraževalne ustanove. Čeprav se kmetijstvo med karanteno zaradi epidemije ni smelo ustaviti, saj je morala biti zagotovljena nemotena oskrba s hrano, je kmetiji Kolenko prodaja čez noč padla za kar 90 odstotkov. Občutili so velik likvidnostni udarec, s katerim pa so se ob pomoči banke in s privarčevanimi sredstvi uspešno spopadli.

»Pred tremi leti smo posodobili celotno lupilno linijo, za katero nam je NLB odobrila izdatno finančno pomoč in ta kredit imamo še odprt. Vedno smo ga redno odplačevali, vendar me je skrbelo, kako bo, če se nam bodo ustavila plačila. V banki so razumeli situacijo in me pomirili, da bodo v tem primeru lahko odobrili moratorij na odplačevanje. To je bilo še preden je država v prvem protikoronskem paketu uvedla ukrep moratorija na bančne kredite. Pozneje, ko so se nam čez noč dejansko ustavila vsa plačila, se je moratorij pokazal za dobro potezo, saj smo tako rešili vsaj breme odplačevanja kredita za določen čas,« razloži upravitelj kmetije Matej Kolenko.

Sladoledne rolice s tradicionalnimi prekmurskimi okusi je zasnovala Marina Marič.

V preteklem letu so s projektom v NLB pomagali več kot 80 slovenskim podjetnikom in kmetovalcem, zato so sklenili, da jih letos poskusijo podpreti še več. Tako je aprila NLB skupaj s partnerji že drugič zagnala #OkvirPomoči, v okviru katerega bodo malemu gospodarstvu ponudili svoje storitve, znanja in strokovno pomoč.

Na naslovni fotografiji: Podjetnica Marina Marič

Avtor PR
mm
Prebral(a) si sporočilo za javnost ali zgodbo oglaševalca. Morda je koristno, za naše mnenje o dotični storitvi ali izdelku pa spremljaj avtorske članke.
PR - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja