Prihodnost je v »nevidnem« plačevanju
Marjan Kodelja 12. maja 2018 ob 07:41

Vse več naprav je tako ali drugače povezanih v internet. Gartner napoveduje, da jih bo čez dve leti 21 milijard, kar odpira vsaj toliko možnosti plačevanja, česar se zaveda tudi ponudnik kartic Mastercard. Glede na raziskavo želja uporabnikov vedo, da pa že sedaj skoraj četrtina Evropejcev pričakuje, da bodo lahko začeli uporabljati možnost “prisloni in plačaj” (tap and go) brezstičnega plačevanja s pametnimi urami, zapestnicami, prstani, obeski za ključe in drugimi nosljivimi napravami.

Smo šele na začetku razvoja naprav interneta stvari ( IoT). Večina jih tako ne imenuje in se ne zaveda, da njihova povezana naprava sodi mednje. Pričakujejo pa, da jim bodo izboljšale življenje ter ga naredile udobnejšega, hkrati pa si želijo oblik plačevanja, ki bodo hitrejše in učinkovitejše. Drugače povedano, želimo si  »nevidnega« plačevanja, brez potrjevanja na spletnih straneh ali stanja v vrstah pred plačilnimi mesti. Udobna oblika plačevanja, ki s(m)o jo izkusili uporabniki storitev ponudnikov prevoza. Z aplikacijo najdeš prostega voznika, sedeš vanj, ta pa te odpelje na cilj, med tem pa v ozadju steče proces plačila za prevoz. Nič kaj dosti se torej ni treba ubadati s plačevanjem, hkrati pa sistemu zaupamo, da bomo res plačali le tisti, kar smo želeli. Takšna oblika plačila pa hkrati vse bolj postaja nekaj, kar pričakujemo, ne »fino da je« možnost.

Samo lani se je brezstično plačevanje s karticami Mastercard in Maestro povečalo za 145 odstotkov. Navadili smo se na to obliko, ker je udobneje in zahteva manj umskega napora. Pa čeprav je znesek, pri katerem nam ni treba vnašati kode PIN relativno nizek. »Kakšen je že moj PIN?« Rast uporabe kaže tudi na manjšo zaskrbljenost uporabnikov glede prevar, kar je razumljivo. Če je novost dovolj časa na voljo, v tem času pa ni bilo zlorab, to le dviguje zaupanje uporabnikov. Je torej že prišel čas za nove možnosti? Nizozemci menijo pritrdilno, saj je banka ABM AMRO začela preizkušati mednarodno plačevanje z nosljivimi napravami, pri katerem je naprava vezana na uporabnikov transakcijski račun. Drugače povedano, kot če bi plačali z bančno kartico sistema Maestro, le da te nimamo pri sebi!

Preden pa bo ta oblika plačevanja primerna za splošno uporabo, bo treba »dodelati« varnost nosljivih naprav. Vsaj v primerih, ko bo šlo za obliko mobilnega plačevanja, kjer bo aplikacija na nosljivi napravi in ne na pametnem telefonu. Tudi v primeru tega so bila potrebna leta, da so mehanizmi varovanja vstopa v telefon prišli do ravni potrebni za plačevanje z minimalnimi možnostmi zlorab. Podobno bo tudi pri nosljivih napravah, ki morda ne bodo računalniki na zapestju, bodo pa imele v sebi tisto, kar imajo danes brezstične plačilne oziroma bančne kartice (na primer namenski obesek za ključe). Pri teh pa bo varnost na plečih uporabnikov. Tako kot skrbimo, da ne izgubimo kartic, bomo morali skrbeti, da ne izgubimo njih. Zagotovo pa bomo priča tudi novim oblikam varovanja le teh z biometrijo. Kot primer omenimo zapestnico, ki spremlja življenjske znake lastnika in tako ve, kdaj je na njegovem zapestju, kdaj pa na zapestju koga drugega.

Plačevanje z nosljivimi napravami principa “prisloni in plačaj” pa je le začetek. Ni vprašanje, ali se bo uveljavilo, vprašanje je, koliko časa potrebujemo, da zgradi zaupanje. Naprave IoT bodo počasi, a zanesljivo postale pomemben del našega življenja. Uporabljamo vse več povezanih naprav in čeprav jim še ne zaupamo popolnoma, se bo to tokom njihovega razvoja in večjega poudarka na varnostno problematiko, gotovo prej ali slej spremenilo.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja