Predvidoma januarja bo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) objavilo tri nove razpise s subvencijami za polnilno infrastrukturo za električna vozila, subvencije za nakup samih vozil pa naj bi se nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Medtem sta med ponudniki javnih polnilnic v zadnjem času glavni temi zadostne kapacitete omrežja in zagotavljanje plačevanja z bančnimi karticami.
V okviru razprave na strokovnem srečanju Društva e-mobilnost Slovenija (DeMS) v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri je Marija Lesjak z omenjenega ministrstva izpostavila, da spodbujajo tako nakup vozil kot vzpostavljanje infrastrukture, vendar je potrdila, da državnih subvencij za slednjo doslej ni bilo. Ponudniki so sredstva večinoma pridobivali z evropskih razpisov, eden največjih, projekti so ta čas v teku, je bil za vzpostavljanje ultra hitrih polnilnic ob vseevropskem avtocestnem omrežju Ten-T (po zajema del slovenskih avtocest, ne pa vseh odsekov). »Javni pozivi za vozila so na voljo in se bodo v prihodnjih letih še nadaljevali,« je dejala predstavnica MOPE.
Za polnilno infrastrukturo dokončujejo tri razpise, ki bodo predvidoma objavljeni januarja, morda pa kateri že decembra. Prvi bo namenjen zasebni polnilni infrastrukturi in ga bo objavil Borzen, ki od poletja razdeljuje tudi subvencije za vozila. Upravičeni stroški pri teh subvencijah bodo zajemali domače polnilnice, nadgradnje priključkov, meritve, bolj ali manj vse, kar je potrebno za postavitev in priklop polnilnice doma ali podjetju. Tudi slednja se bodo lahko prijavljala, na voljo pa bo dva milijona evrov sredstev. »Namen je, da podjetja dajo polnilna mesta na voljo zaposlenim, predvsem bi bilo to koristno za tiste zaposlene, ki živijo v večstanovanjskih stavbah in doma nimajo možnosti polniti,« je izpostavila Lesjakova.
Drugi razpis bo za polnilne parke za vse vrste vozil na avtocestnem križu, na voljo bo 16 milijonov evrov. Torej bo ta razpis nekako dopolnjeval prej omenjenega in morda utegne prispevati k še kakšni lokaciji, kjer zdaj ultra hitro polnjenje še pogrešamo. V mislih imam predvsem gorenjski in primorski krak ter vipavsko dolino. Še tretji, »najbogatejši« razpis, saj bo na voljo 22 milijonov evrov, pa bo za polnilno infrastrukturo, ne zgolj oz. verjetno kar v pretežni meri ne ultra hitro, povsod drugod. V mestih, na podeželju, cestah, ki ne sodijo v Ten-T (Koroška, Zasavska), na turističnih destinacijah in podobno.
Poleg tega na ministrstvu pripravljajo zakonske spremembe, po katerih bodo morale občine pri pripravi prostorskih načrtov upoštevati, da so ti prilagojeni za naknadno postavljanje javno dostopne polnilne infrastrukture. Želel bi si še kakšne druge prilagoditve zakonov in državno usmeritev ali celo zahtevo. Denimo za t. i. pravico do polnjenja v večstanovanjskih zgradbah (»blokih«), kjer je zdaj zaradi obveze pridobivanja soglasja vseh sostanovalcev postavitev polnilnice, četudi najbolj počasne, pogosto misija nemogoče. Več bi se moralo dogajati tudi glede polnilnic na večjih parkiriščih (P&R, pred trgovskimi centri, pri turističnih lokacijah) ter v podjetjih, pri čemer utegnejo finančne spodbude nekaj pomagati, verjetno pa ne bodo dovolj ali celo ne glavna motivacija. Tudi Ellen Hiep iz nizozemskega združenja voznikov električnih vozil je delila tamkajšnjo izkušnjo, saj se je država že pred več kot desetletjem odločila, da bo e-mobilnost spodbujala z odlično infrastrukturo. Zato je v to področje veliko vlagala in zapovedala sodelovanje med vsemi ponudniki, tako da uporabniki ne potrebujejo pet različnih kartic in deset aplikacij, kot so v nedavnem testiranju slovenske infrastrukture ugotavljali člani DeMS. Tako je na Nizozemskem letos tržni delež električnih vozil na eni tretjini, skupno pa je ta država že blizu sedmih odstotkov teh vozil v voznem parku. Za primerjavo, Norveška s skoraj 90-odstotnim deležem v prodaji (gledano na letošnje celotno leto) je na približno četrtini, sosednja Avstrija pri 3,6 odstotkih, Slovenija pa je s približno 15 tisoč električnimi vozili približno pri enem odstotku.
To naše ministrstvo je čisto izgubljeno. Uvede plačevanje obračunske moči, katero bodo največ plačevali večji porabniki, istočasno pa spodbujajo vse, kar je povezano z večjimi porabniki. Pa razumi to, če lahko.
Prvič, ta sistem določa Agencija za energijo, ki je neodvisen organ, ne ministrstvo. In drugič, po pogovorih s ponudniki polnjenja bi lahko zaključil, da bodo čez palec nekaj več plačevali za omrežnino pri AC polnjenju, in podobno kot do zdaj ali celo nekaj manj pri (hitrem) DC polnjenju. Torej, nič dramatičnega se ni zgodilo.