Dokazujejo namreč, da je omrežje 5G evolucija dosedanjih tehnologij in da bo imelo zato tudi enak vpliv na zdravje in okolje.
Radi stvari označujemo z generacijami, podobno je tudi z rabo besede »revolucija« v namene opisov novih tehnologij, ker jih zato dojemamo za pomembnejše, kot v resnici so. Resni preskok med generacijami mobilnih omrežij, ki ima predznake nečesa resnično velikega in pomembnega, pa se je zgodil samo enkrat. Prehod iz analognega (1G) na digitalno omrežje (2G). Od tedaj gre le še za izpopolnjevanje mobilnih storitev in tehnologij, ki so bile tistikrat predstavljene.
Omrežja 5G so zato nadgradnja obstoječih omrežij 4G (LTE), pomembnejša, kot je bila nadgradnja omrežij 3G, a v osnovi zgolj in izključno to. Potrebna pa so, da bi zadostila hitri rasti prenesenih podatkov in zahtevam po povezljivosti vse več naprav, med katerimi bodo tudi naprave interneta stvari. Pomembni pa bodo tudi nižji zakasnitveni časi, ki so potrebni, da se naprave odzovejo ena na drugo preko mobilnega omrežja. V omrežju 3G so ti reda velikosti 100 milisekund, v 4G približno 30, v 5G pa bodo padli na raven 1 milisekunde.
Višje in stabilnejše hitrosti prenosa podatkov, več sočasnih naprav v omrežju in krajši zakasnitveni časi so dejavniki oziroma lastnosti, v katerih se nova tehnologija razlikuje od starejših. Nobene nove 5G ne uvaja, le izboljšuje obstoječe! 5G bo sprva le dodatek obstoječim omrežjem in bo tako obstajal kar nekaj časa, preden se bo postopoma razvil v samostojno omrežje! To so glavni razlogi, zakaj govorim o evoluciji in ne o revoluciji tehnološkega razvoja in zakaj ni 5G nič drugega, kot 4G na steroidih!
Kako torej deluje radijsko omrežje 5G?
Ker operaterji že imajo mobilna omrežja, bo nadgradnja na 5G potekala postopoma in skozi daljše časovno obdobje. Na začetku bosta 4G in 5G delovala sočasno (nesamostojno oz. arhitektura 5G-NSA), saj bodo le tako lahko povsod zagotovili neprekinjene povezave. Ne oziraje se na generacijo, pa ima vsako mobilno omrežje dve komponenti, radijsko in jedrno omrežje.
Radijsko omrežje (RAN) sestavlja različni tipi baznih postaj. V mestih je teh zaradi večjih potreb in slabšega razširjanja radijskega signala več in so manjše od tistih na stolpih na podeželju. Poleg teh pa so na voljo še bazne postaje ali celice za vgradnjo v večje zgradbe, da je mobilni signal tudi tam dober. Glavna naloga vseh pa je povezati uporabnika oziroma njegove naprave z jedrnim omrežjem.
Značilnost omrežja 5G so mini bazne postaje (celice). Zlasti, ko bo omrežje delovalo tudi na višjih frekvencah milimetrskega (mmWave) spektra, saj je zanje značilen izredno kratek doseg in slabša moč prodiranja skozi ovire. Je pa uporaba višjih frekvenc še vedno pod vprašajem, njihova morebitna uporaba pa oddaljena nekaj let. Da bi bila povezava zaradi majhnega dosega mogoča, bodo organizirane v grozdih tam, kjer bo veliko uporabnikov sočasno potrebovalo hitre povezave. Sicer pa podobno velja tudi za druge frekvence, na katerih bo delovalo omrežje 5G in so že danes v uporabi, zato so skrbi odveč. Kot je lepo v oddaji Odmevi nacionalne televizije pred kratkim razložil profesor Boštjan Batagelj. »Z več stališč si upam trditi, da tehnologija 5G ne bo imela dodatnega vpliva na zdravje in naravo. Frekvence, ki bodo najprej v uporabi, so bile že do zdaj uporabljene v druge namene. Na primer na frekvenčnem območju 700 MHz so oddajali oddajniki analogne televizije in radijskih postaj z bistveno višjimi močmi. Elektromagnetni valovanje in njegovi učinki pa niso odvisni od tehnologije! 5G na radijskem delu ni toliko različen od 4G, da bi lahko govorili o njegovih drugačnih učinkih.«
Večje bazne postaje, imenovane tudi makro celice radijskega omrežja 5G, pa bodo učinkovitejše zaradi anten z več vhodi in več izhodi (MIMO). Tehnologija je podobna tisti na sodobnih usmerjevalnikih domačega omrežja Wi-Fi, vendar v veliko večjem obsegu. Banalno rečeno bo hitrost zaradi sočasne uporabe več usmerjenih radijskih snopov lahko na napravi uporabnika višja, zaradi usmerjenosti pa bo manj energijskih izgub oziroma bo lahko povezava potekala pri manjših močeh. Obstoječe antene namreč oddajo radijski signal v prostor pred seboj, pa če ga tam kdo potrebuje ali ne. Zaradi uporabe tehnologije MIMO pa bazne postaje ne bodo nič večje od postaj omrežji 3G in 4G.
Jedrno omrežje 5G!
Jedrno omrežje povezuje vse naprave omrežja, da lahko zagotovi mobilne storitve uporabnikom. Ne povezuje le teh med seboj, temveč jih poveže tudi z internetom. Za obdobje 5G bo preoblikovano za boljši dostop do interneta in storitev v njem (storitev v oblaku), kar vključuje tudi v omrežju porazdeljene strežnike fizično bližje uporabnikom. Zaradi tega pa bodo tudi zakasnitveni časi krajši. V jedrnem omrežju bodo potekale številne napredne funkcije omrežja 5G, med drugim virtualizacija omrežnih funkcij in deljenje (slicing) omrežja za različne aplikacije in storitev. To bo omogočilo pametno segmentirane omrežja za določeno industrijsko panogo, podjetje ali aplikacije, kar bo prineslo popolnoma nove oblike storitev. Na primer služba za reševanje bo lahko uporabljala svoj del omrežja, recimo mu svoje logično omrežje, neodvisno od drugih uporabnikov v njem. Ali pa bo na ta način zgrajena popolna povezljivost med napravami na področju večjega podjetja.
Na začetku in nato verjetno še kar nekaj let, bomo priča sočasni uporabi omrežji 4G in 5G (NSA arhitektura). Uporabnikova naprava je povezana z omrežjem 4G, ki ji zagotavlja nadzorno signalizacijo in hkrati tudi z omrežjem 5G, v katerem koristi večje hitrosti prenosa podatkov. Kadar pa je na področju brez omrežja 5G, takrat pa za vse mobilne storitve koristi omrežje 4G. V takšni zasnovi omrežje torej 5G dopolnjuje obstoječe omrežje 4G, kar je nenazadnje tudi dobro vedeti, ko se začnemo pogovarjati o učinkih mobilnih omrežij na zdravje ljudi in okolja.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Super članek