Pričakujejo jasno in nedvoumno zagotovilo, da bo storitev še vedno brezplačna

Marjan Kodelja • 2. junija 2023 ob 06:01

Leto dni tega je minister odhajajoče vlade zagotavljal, da je brezplačnost storitve e-oskrbe na domu zagotovljena po zaključku projekta, ki ga je delno plačala EU. Je delal račune brez krčmarja?

Vlada je lanskega maja s ponosom predstavila zagon projekta, v katerem je pet tisoč upravičencev dobilo brezplačni dostop do storitve, ki starostnikom omogoča kakovostno življenje na lastnem domu, in obenem pripravljala zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je reševal financiranje storitve po 30. septembru letos. Ker ga je nova vlada zaustavila, zaradi tega smo šli celo na referendum, postaja jasno, da denarja iz tega naslova še ni mogoče pridobiti. Ga je mogoče dobiti kje drugje? Lani je Zvonko Černač namreč zagotovil, da s plačevanjem storitve ne bo težav tudi v primeru padca zakona. Še več. Menda naj bi celo sedanji premier obljubil, da uporabniki po koncu poletja ne bodo po domače rečeno ostali na suhem. Toda, to so zgolj obljube, zanje pa ni mogoče nikogar držati za jezik. V najslabšem primeru bodo prisiljeni plačevati storitev iz lasnega žepa, česar si večina ne more privoščiti.

Rezultati raziskave, ki je bila izvedena konec leta 2022, kažejo, da imajo uporabniki z e-oskrbo večji občutek varnosti, okoli 10 odstotkov pa bi brez storitve moralo v dom za starejše oziroma bi potrebovalo drugo obliko pomoči. Okoli tretjina je izrazila tudi potrebo po razširitvi z zdravnikom na daljavo (telemedicino).

Paket, ki je bil lani izbran v javnem razpisu, stane brez davka 31 evrov mesečno, kar za nekatere starejše, kljub na prvi pogled nizkemu znesku, predstavlja preveliko oviro. Poleg tega je postalo ponekod v razvitih državah normalno, da upravičencem, teh je okoli 10 odstotkov starejših od 65 let, osnovno storitev plača država. Potemtakem je pri nas potencialno 40 tisoč upravičencev. Od teh jih pet tisoč storitev uporablja, za toliko denarja smo lani dobili denarja, še dva tisoč pa jih čaka, da država uredi področje.

Statistika po enem letu: 20.236 klicev, 1037 organiziranih pomoči, v 201 primeru je bila potrebna nujna medicinska pomoč

Plačevanje storitve z vplivom na kakovost bivanja, ki obenem razbremeni sistem zdravstvenega in socialnega varstva, je težavno že odkar je Telekom Slovenije storitev kot edini operater v Sloveniji pričel razvijati, in verjetno je skrajni čas, da se zadeva reši na takšen ali drugačni način. Najhujša je namreč negotovost. Poleg tega je urejeno financiranje pogoj za nadaljevanje razvoja storitev v smeri e-zdravja oziroma telemedicine.