Prey: Takšno je torej poreklo skrivnostne kremenjače (#videonapovednik)
Marjan Kodelja 17. avgusta 2022 ob 06:48

Eden od vesoljskih »jagrov« prispe na Zemljo, da bi izpopolnil lovske veščine in si nabral trofej. A načrti se skazijo, saj mu glavo sname skoraj najstniška Indijanka?

Avtorji filma se vračajo k osnovam. Divjini, fizično močnemu in tehnološko naprednemu plenilcu in človeškemu plenu, ki se, kako pričakovano, nikakor ne strinja z idejo, da bi njegova lobanja bingljala s trofejnega pasu. Leta 2019 je vajenka za zdravilko Naru (Amber Midthunder) iz plemena Komančev, ki sanja o tem, da bi kot brat Taabe (Dakota Beavers) postala velika lovka, priča čudnemu pojavu na nebu – ptiču gromovniku. Razume ga kot božansko znamenje, da se dokaže. A za grom in ogenj na nebu je odgovorna zakrita vesoljska ladja, ki na Zemlji odloži lovca. Oder za epski dvoboj med človekom in nezemljanom, ki se oba želita dokazati pred svojimi, je tako pripravljen. Drugi liki v filmu so postranskega pomena. Da je zgodba dinamična in da dobi pištola, o pomenu katere si je marsikdo belil glavo ob koncu drugega dela, poreklo in nekakšen smisel. Zna celo postati rdeča nit. Prvič jo vidimo približno v našem času v Los Angelesu, ko jo kot trofejo ob uboju enega izmed njih, predatorji predajo policijskemu poročniku Miku Harriganu (Danny Glover). Tristo let prej jo Naru vzame enemu od francoskih lovcev, ki se klatijo po Velikih planjavah, je uporabi med bojem in jo na koncu filma skupaj z glavo Predatorja, preda indijanskemu poglavarju. Nekako se bo morala enkrat kasneje znajti v rokah nezemljanov. Se obeta nadaljevanje, ki je nežno nakazano celo v odjavni špici. Morda. Bomo videli. Zna biti odvisno od uspeha, ki ga bo zadnji film grozljive znanstvenofantastične sage, ki se zlahka kosa z Osmim potnikom, požel.

Prey me je spomnil na Apocalypto, le da človeškega plena ne preganjajo Maji, temveč en sam nadrealističen »jager«. Čeprav ima tehnološko manj izpopolnjeno orožje, kot ga uporabljajo njegovi v prejšnjih filmih, še vedno močno prekaša loke, sulice in tomahavke Komančev. Naru ga premaga samo zato, ker je genialna, dobro opazuje in sklepa ter zna izrabiti orožja in rastline, ki so ji na razpolago. Oziroma ker mora. Drugače bi bil film za ponosne Zemljane popolnoma nezanimiv. In kako ga? Po zaslugi znane slabosti Predatorjeve anatomije. Vidi samo gibanje in v infrardečem (toplotnem) spektru. Kako Naru skrije svoj toplotni odtis, pri čemer to ne vpliva na njene telesne sposobnosti, pa je milo rečeno najmanj čuden. Namig. Poje oranžen cvet. Ravno tako je vsaj malo smešna plenilčeva vzdržljivost. Poln lukenj, s kroglo v glavi in celo brez ene roke se bori, kot da mu nič ne bi manjkalo. Umre šele čisto na koncu, ko ostane brez glave na vratu. Še dobro, da nima moči Hidre.

Na trenutke se mi je zdel film nekoliko dolgočasen. Med akcijskimi prizori gotovo ne. Le med občasnimi povezovalnimi, ki so nujni za potek zgodbe in tudi zato, da je film primerno dolg. Prej kot zgodba, ta je namreč linearna in predvidljiva, navdušujejo temačnost prizorov (visoki dinamični razpon je izjemen), in posebni učinki. Od dinamike boja, do animiranih živali, kajti uporaba pravih bi bila neetična. Če je česa v filmu na odmet, potem je to krvi in odsekanih udov. Ne bi me motilo, da bi jih bilo manj ali bi bili manj nazorni. Na kakovost filma to veliko ne bi vplivalo, a bi postal primernejši za gledalce z bolj občutljivimi želodci. Kakšno je torej moje priporočilo? Predvsem jasno. Čeprav je produkcija filma »bogata«, ga lahko zlahka spregledate. V osnovi je namreč zgodba enaka kot v večini filmov franšize, medtem ko Amber Midthunder manjka kamnit obraz Schwarzeneggerja v prvem ali cinična karizma Gloverja v drugem filmu. Pravzaprav težko ocenim kakovost igralskega kadra. Razen prizorov, v katerih se derejo, cvilijo, umirajo ali vsega po malem in prizorov boja brez govora in čustev, je namreč le peščica takšnih, v katerih se lahko dokažejo.

Kaj: Znanstvenofantastična grozljivka Prey s Predatorjem v glavni vlogi.

Kje: Pretočna storitev Disney+

Ocena 2: Čeprav boljši od nekaterih predhodnikov, se mi vseeno zdi, da so osnovno idejo že prevečkrat »reciklirali«. Najbrž ni dovolj, da »I’ll be back« Schwarzeneggerja zamenja zdravilka Komančev, ki tako kot naša Pehta ve, da za vsak namen raste rožica.

Priporočilo: Ni za mlade in še manj za starejše s slabim želodcem. Glede na dejavnost Predatorja je krvi in prizorov klanja v izobilju.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.