Avtocestna vožnja ni prijazna do porabe nobenega vozila, toda pri električnih je krivulja njenega zviševanja še bolj strma kot pri bencinskih in še posebej dizelskih. Zato tokratni preizkus, ki je dal nekaj konkretnih odgovorov in tudi večinoma potrdil določene predpostavke.
Doseg električnih avtomobilov je zelo izmuzljiva kategorija. Poleg vrste cest in načina vožnje nanj bistveno vplivajo še vremenske razmere, ki pri motorjih z notranjim zgorevanjem pomeni kvečjemu nekaj dl razlike, poleg tega pa je treba vedno upoštevati tudi lokacije polnilnic, še posebej ultra hitrih, če smo na daljši (pretežno) avtocestni poti. Bencinske črpalke so toliko pogoste ali doseg tovrstnih avtomobilov daljši, da je le redko treba premisliti postanke, večinoma se pač ustavimo in natočimo na naslednji, ko enkrat zasveti lučka za prazen rezervoar. Od ene do druge polnilnice, ki zmore večjo moč od 50 kW, je lahko tudi več kot 100 km, zato je treba bistveno več načrtovati in tudi številka »dosega« ni povsem pravilna. Četudi namreč avto lahko prevozi (npr.) 300 km po avtocesti, preden bi ga bilo nujno znova napolniti, se bo mogoče zaradi slabše posejanosti polnilnic na konkretni trasi treba ustaviti že po 200 km.
V enačbo pride še en dejavnik, ki ga tudi nikakor ne gre zanemariti. Treba je namreč preračunati, ali se bolj splača peljati čim dlje in potem tudi dalj časa polniti, ali morda ustaviti prej in potem manj časa čakati na to, da bodo odstotki v bateriji prilezli na vsaj 80 odstotkov, kar spet omogoča dovolj dolg naslednji odsek. Seveda je odvisno od tega, koliko dolga pot je pred nami, kako je s polnilnicami po poti, kakšne bodo možnosti polnjenja na cilju, kako hitro nameravamo nazaj in še kakšno spremenljivko sem verjetno pozabil. Prav zaradi vsega tega sem v podrobnem opisu Renaulta Megane e-tech Electric, s katerim sem tudi izvedel tokratni avtocestni preizkus, opozoril na zelo pomanjkljivo navigacijsko napravo. Od nje bi namreč pričakoval, da mi, ko vnesem končni cilj (in morda še vmesne, česar pa dotična sploh ne omogoča), izračuna, tudi z upoštevanjem krivulje moči pri hitrem polnjenju, kako bi bilo časovno najbolj optimalno razporediti postanke. Se morda ustaviti enkrat samkrat in takrat polniti dlje časa ali predstavljajo boljšo strategijo več krajših polnjenj.
Tako smo se odpeljali z Gorenjske proti Mariboru, tam obrnili, se po skoraj natančno 200 km ustavili na Petrolovi hitri polnilnici na počivališču Tepanje, odšli naprej in nato tik pred koncem preizkusa, ki je skupaj obsegal skoraj 350 km, še enkrat polnili na polnilnici Ionity na počivališču Radovljica. O tem, kako se je obnesel Megane, glede porabe, dosega in hitrosti polnjenja, in kakšne splošne napotke glede načrtovanja avtocestne poti s tako zalogo energije v bateriji (60 kWh) bi lahko podali po tovrstnem preizkusu, pa v videu:
Če si ga še niste, si seveda lahko ogledate tudi video o samem avtomobilu, s katerim smo izvedli ta avtocestni test:
- Iz Prage še dostopna pametna ura in slušalke ter zelo zanimivi bateriji
- Peterica novih telefonov serije Xiaomi Redmi Note 14 od dobrih 200 do 500 evrov (#video)
- Mastercard s prevzemom Recorded Future še odločneje v kibernetsko varnost
- ASUS Zenbook A14: Tako lahek, da se ga boste (skoraj) bali uporabljati
- Prodaji telefonov kaže dobro, osebnih računalnikov malo slabše
Brez komentarjev