Švedsko podjetje Spotify, ponudnik istoimenskega glasbenega pretočnika, se je pohvalilo, da je lani avtorjem in glasbenikom izplačalo 10 milijard dolarjev (približno 9,5 milijard evrov) »tantiem,« skupno pa so te od leta 2006 nanesle že 60 milijard. Naslednji cilj Spotifyja je milijarda naročnikov na pretočno glasbo (skupno s preostalimi ponudniki).
V začetku l. 2025 tovrstne naročnine plačuje približno pol milijarde ljudi. Spotify ima sicer kar 640 milijonov uporabnikov po podatkih iz lanskega tretjega četrtletja, toda naročnikov na plačljivo storitev je bistveno manj, 252 milijonov. Velik ponudnik, vendar prisoten zgolj na Kitajskem, je še Tencent, s prav tako skoraj 600 milijoni uporabnikov, potem sledi ponudnik spletnega radia iHeartRadio s četrt milijarde uporabniki. Apple Music je denimo pri približno sto milijonih uporabnikov, Tidal ali Deezer jih imata po nekaj (deset) milijonov. Plačljivi pretočniki zdaj ustvarijo že skoraj četrtino vsega poslušanja glasbe, le malce zadaj je video (pretežno Youtube), nato pa sledijo radio, kratki videi in brezplačni pretočniki z oglasi. Približno enak delež kot slednji, slabih deset odstotkov, še ohranja kupljena glasba na fizičnih nosilcih in digitalnih formatih.
Prihodki iz pretočne glasbe se vsako leto povečajo za približno pet milijard dolarjev, lani so presegli 50 milijard (47,5 milijarde evra). Pred desetletjem so znašali desetkrat manj. Takrat je bila glasbena industrija na najnižji točki, saj so tudi fizični nosilci že prinašali zelo malo v primerjavi z najboljšimi časi, njeni skupni prihodki so dosegli 13 milijard dolarjev. Takrat je po ocenah Spotifyja od te platforme 10 deset tisoč izvajalcev dobilo vsaj deset tisoč dolarjev na leto. Zdaj jih toliko zasluži najmanj sto tisoč dolarjev od Spotifyja.
David Kaefer, šef glasbenega posla pri švedskem podjetju, je prepričan, da za preporodom stoji raznolika paleta ponudnikov, ki nagovarjajo različne okuse poslušalcev, a delujejo za isti cilj. Hkrati se je pretočna glasba po začetni skepsi marsikoga izkazala za model, ki prinaša dejanski denar tistim, ki glasbo ustvarjajo. Čeravno je, za razliko od pretočnega videa, mnogo bolj dostopna. Vendar jo ravno to tudi dela toliko bolj množično. Naročnina pa se zagotovo marsikomu ne zdi pretirana v primerjavi s tem, kolikor bi (oz. je) moral plačevati za posamezne albume.
Argument proti njej je, da jo je treba plačevati do smrti, če želi posameznik obdržati dostop do glasbe (resnici na ljubo je še vedno mogoče uporabljati tudi brezplačne storitve z oglasi). Toda povsem enako velja za kupovanje albumov ali singlov. Vedno znova prihaja nova glasba in kdor jo želi poslušati brez omejitev in oglasnih prekinitev ter kadarkoli in kjerkoli, mora zanjo plačati. S tem ni konca, pa tudi odkrivanje stare prav tako stane. Za znesek letne naročnine, približno 80 evrov za posameznika ali 120 do 130 evrov za družino, ni mogoče kupiti prav veliko albumov. V pretočniku pa jih je mogoče preposlušati in med priljubljene dodati poljubno veliko od več milijonov.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev