Se le meni zdi odlična ideja, da bi otrok ob vstopu skozi šolske dure polega prijaznega pozdrava in nasmeška učiteljice, dobil še preprost, a zanje še kako uporaben kartični računalnik micro:bit?
Kako pomembno je odlično razumevanje osnov delovanja računalniki med otroki vseh starosti, se lepo kaže v danem trenutku, ko so obsojeni na izobraževanje od doma. Eno je namreč zagnati igrico ali program, če jim je to nekdo pokazal, nekdaj drugega znajti se v popolnoma neznanem položaju, katerim so bili zadnji teden redno priča. Digitalna pismenost namreč ne pomeni, da otrok zna zagnati World ali spletni brskalnik, temveč, da so mu jasne osnove delovanja in principi programiranja. Kajti ko osvoji to, bo znal (skoraj) vse!
Pomena učenja programiranja, namesto uporabe programov, se vse bolj zavedamo. Britanci so pred približno petimi leti dojeli, da jim bo kmalu zmanjkalo digitalnih profesionalcev, zato so vpeljali program učenja digitalnih veščin in na različne načine začeli spodbujati učenje programiranja. Med drugim je na pobudo BBC-ja nastal kartični računalnik mikro:bit z namenom razdeliti ga med milijon učencev v 11. letu starosti. Danes se na njih programiranja uči okoli 20 milijonov otrok iz 60 držav, medtem ko jih je bilo izdelanih 4,5 milijona. Zdaj je tu druga generacija.
Podobno kot Raspberry PI ali Arduino je tudi micro:bit otrok revolucije pametnih telefonov, procesorjev ARM in tipal, brez katerih ne bi bilo ničesar zmogljivega in cenejšega od 20 evrov. Čeprav se v osnovi razlikujejo, so si hkrati podobni. Procesor ARM (nRF52833), raznovrstni vhodno izhodni priključki (GPIO), Bluetooth 5, USB za povezavo z računalnikom in nekaj malega pomnilnika (512 in 128 KB RAM). Na voljo je že druga generacija kartičnega računalnika, ki ima v primerjavi s prvo zvočnik in mikrofon, na dotik občutljivi logotip, močnejši regulator za napajanje priključenih vezij in možnost izklopa kljub priklopu na izvor električne energije (baterija ali napajalnik). Po nadgradnji bolje rečeno osvežitvi, bodo še vedno delovali programi, učne lekcije in dodatki narejeni za kartični računalnik prve generacije. Med drugimi je programe zanj mogoče pisati v orodjih MakeCode, Python in Scratch 3.0.
Poleg že omenjenih strojnih komponent je na tem kartičnem računalniku še nekaj zanimivih. Procesor podatke kombiniranega 3-osnega pospeškometra in magnetnega tipala uporabi za samodejno zaznavo padanja, za več mora učenec napisati svoj program. Na voljo sta mu še dve tipki, katerega namen določi program in mreža sijalk LED namesto zaslona (5 x 5 sijalk). Zanimivo je, da te služijo tudi kot tipalo osvetlitve, medtem ko temperaturo meri še eno do tipal na krovu. Kartični računalnik ima tako vse nujne elemente za zanimive projekte, brez potrebe po raznovrstnih dodatkih, ki jih je sicer nanj mogoče priključiti preko robnega konektorja.
Sam po sebi kartični računalnik ne bi pomenil veliko, če ne bi ostajala izobraževalna spletna stran in skupnost uporabnikov. Pomembno je, da imajo otroci na voljo učne lekcije, preko katere sploh lahko začnejo napravo uporabljati, kot tudi širok nabor idej, kaj lahko z njo počnejo. Tudi v tem je mogoče iskati vzporednice z »malino« ali arduinom, z razliko, da je micro:bit od njiju bolj osredotočen na izobraževanje.
Slovenske šole so že imele projekt, kjer so otroci dobili ploščice MB in delali izjemne projekte. Upajmo da še kdaj. Razlika od ostalih zadev je, da je MB preprosta, poceni in deluje kot mora. Že 8 letnik lahko z njo dela brez večjih težav.