Aplikacije za ogled televizijskih programov in drugih vsebin so z nami že dolgo, a nobena ni idealna, pri vsaki kaj pogrešam. Telekom Slovenije je s prenovo svoje dodal mnogo funkcionalnosti, izboljšal vmesnik in jo tudi pohitril. Nekaj možnosti za dodatne izboljšave seveda še ostaja.
Videz same aplikacije je popolnoma spremenjen. Po Telekomovi doktrini, odkar razvijajo večpredstavnostno platformo Neo, so v ospredju »predlagane« vsebine in iskanje, toda na srečo niso povsem pozabili na tradicionaliste, ki najraje izbirajo po televizijskih programih ali na osnovi sporeda. Pri čemer je klasična »televizija« zgolj en, morebiti celo manjši del vsebin, drugi sklop predstavljajo različne videoteke, kjer lahko uporabnik izbira med številnimi filmi in serijami, nekaterimi vključenimi v naročniški paket, drugimi za dodatno plačilo (denimo »izposojo« katerega od najnovejših filmov). Videz je sicer poenoten z okoljem digitalnega sprejemnika Neo, prilagaja pa se pokončnemu ali vodoravnemu držanju telefona, česar vse tovrstne ne znajo. Prilagajanje gre celo tako daleč, da se orodna vrstica z razdelki iz spodnje vrstice v pokončnem načinu preslika v levi stolpec, ko napravo obrnemo v ležeči položaj. Najbolje jo je sicer držati pokončno, ko iščemo vsebine ali prilagajamo nastavitve, in jo obrniti šele ob začetku predvajanja želene oddaje, prenosa, serije, filma. V ležečem položaju se namreč v izbirnikih vidi bistveno manj (fotografije so verjetno prevelike) in tudi enako pregledno ni kot v navpičnem.
Eno od nadgradenj aplikacije predstavlja navidezni vodnik, ki lahko izboljša preprostost uporabe. Ko novega Nea zaženemo prvič ali ko v prvo izberemo določeno funkcijo, se na zaslonu prikaže več razumljivih in vizualno všečnih napotkov, kako funkcija deluje in kaj moramo storiti, ko jo uporabljamo. Na srečo pa s tem ne obremenjuje vsakič, kot ena od konkurenčnih aplikacij. Seveda so na voljo uporabniški profili, ki so vsaj na telefonu manj pomembni, bolj pa na tablici, saj slednjo uporablja več družinskih članov, in tako bo lahko vsak od njih preklopil na »svoje« priljubljene vsebine.
Dobro razdelano in skoraj popolnoma logično
V orodni vrstici je pet razdelkov – Domov, TV-spored, Iskanje, Radio in Meni. Razdelek Domov je organiziran zelo podobno, kot že dolgo poznamo okolja skoraj vseh video pretočnikov. Od zgoraj navzdol so nanizani »trakovi« z logično razporejenimi vsebinami, lahko so eno- ali trovrstični. Na vrhu so predlogi aktualnih novosti, sledi brskanje po kategorijah, po videoteki, na voljo so podatki, kaj je trenutno najbolj gledano, trakovi s slovenskimi in evropskimi filmi, izborom urednika, igralci meseca ter podobno. Levo in desno po traku se seveda pomikamo s premiki prsta po zaslonu. Med »trakovi« sta tudi Programi in Videoteke, ki bi ju mogoče pričakovali kot svoja razdelka, a je verjetno zanju spodaj oz. ob strani (odvisno od položaja naprave) zmanjkalo prostora. Na srečo imata oba na začetku ikono s štirimi kvadrati, ki odpre celoten seznam programov (v obliki ploščic s pripisom trenutne oddaje ali kot mrežo s sporedom) oz. videoteke kot svoj vsebinski oddelek. Pri slednjem so določene vsebine izpostavljene na vrhu, vsaka od posamičnih videotek (DKino, HBO OD, Curiosity Stream, …) ima svoj trak z najnovejšimi naslovi, možno pa jo je odpreti s celotnim pregledom vsebin, spodaj pa je še trak z najbolj gledanimi iz vseh virov. Za razliko od začetkov Nea, ko se je bilo treba res zanašati predvsem na iskalnik, je zdaj mogoče z brskanjem po sami vsebini zelo hitro najti želeno. Kar morda rahlo zmoti, je nezmožnost predvajanja določenih vsebin v aplikaciji. Mnogi filmi namreč nudijo ogled, ko jih plačamo, zgolj na sprejemniku Neo.
Sledi razdelek »TV spored«, ta je za tradicionalne uporabnike zagotovo glavni. Nudi tri možnosti pogleda, tretji sicer ni spored, temveč seznam programov v obliki ploščic za hiter dostop do želenega. Prva dva pa nudita pregled, kaj se kdaj predvaja. Eden daje poudarek posamezni oddaji, pri čemer je na vrhu drsnik s časom, sami programi oz. njihove vsebine pa so prikazane grafično. Pri drugem se pomikamo po času in ta se zgoraj spreminja, medtem ko so v drsniku dnevi. Oddaje na programih so izpisane zgolj z besedilom, tu ni slikovnega gradiva, ker zanj ni prostora. V vsakem primeru je mogoče dokaj hitro najti oddajo, ki jo želimo gledati.
Razdelek Iskanje vsebuje že precej predlogov, kot so najbolj priljubljena iskanja, najbolj gledane vsebine, priporočila na osnovi prejšnjih ogledov in podobno, seveda pa gremo tja zato, da s svojimi iskalnimi nizi najdemo nekaj specifičnega.
Razdelek Radio je dokaj logičen – v njem je seznam radijskih postaj. Toda hkrati je tudi najmanj nujen in bi ga brez težav, pravzaprav bi se mi to zdelo povsem naravno, zamenjale Videoteke. Radie pa bi lahko našli kot trak na »domači« strani, enako kot televizijske programe (ti so resda na voljo tudi v razdelku TV-Spored, a so obenem tudi bolj pomembni).
Zadnji je razdelek Meni, ki je mogoče nekoliko nerodno poimenovan. V njem so namreč shranjene in kupljene vsebine, upravljanje naprav pametnega doma, nastavitve, razvrščanje TV-programov. Marsikdo pusti seznam programov nedotaknjen, vendar jih je možno prijeti in prerazporediti, da seznam ustreza našim potrebam. Poenostavljano je še upravljanje s profili, od prilagajanja nastavitev do menjanja avatarja (slike profila).
Dodelano gledanje
Takoj, ko izberemo določen program oz. vsebino, se na zgornji tretjini zaslona ta že začne predvajati. Z obračanjem telefona se samodejno prestavi na celoten zaslon. Bolje rečeno, zasede toliko zaslona, kakršno je razmerje slike pri tej vsebini. Ne gre pa tudi obratno, za skok nazaj na pokončni način s sliko in informacijami, je treba pritisniti ikono za zmanjšanje slike na desni strani. Z vlečenjem prstov je mogoče povečati sliko na poljubno velikost med izvirno in tako, ki res zapolni celoten zaslon (a je zato malo obrezana), ni pa kakšne tipke za slednjo možnost, in to povečevanje oz. zmanjševanje ne deluje najbolj zanesljivo. Če sliko v aplikaciji pomanjšate (puščica dol, podobno kot v Youtubu), da vmes morda kaj poiščete ali uredite (denimo v nastavitvah), jo potem znova povečate s klikom na opis v pasici, ne na samo sliko. Možno jo je tudi prestaviti v samostojno »plavajoče« okno, ki je vedno nad drugimi aplikacijami.
Med gledanjem sta, če se dotaknemo zaslona, na voljo tipki -10 in +10 za skok naprej ali nazaj (seveda za 10 s), toda dvojni trepljaj po zaslonu na desni ali na levi stori enako, več zaporednih pa toliko daljši skok. Za dostop do drugih programov je na voljo tipka TV-programi, ki odpre seznam programov, in lahko hitro skočite drugam. Toda prej je obstajala tudi opcija za hiter skok nazaj na »prejšnji« program, ki je zdaj ni več.
Velika pridobitev je možnost pošiljanja slike na drugo napravo prek protokola Google Chromecast ali Apple Airplay. Tako lahko to, kar gledamo, preslikamo na televizor, ne da ni nanj imeli priklopljen »box«. Seveda pa mora TV podpirati katero od teh funkcionalnosti »preslikave«. Možno je sliko s telefona poslati tudi na sprejemnik Neo, na voljo pa je še snemanje tega, kar gledamo. Če športne vsebine gledamo z zamikom, bo spodnji trak zelo verjetno razdeljen na različne odseke, v odvisnosti od tega, kaj se je med tekmo dogajalo, mogoče pa je s tipko odpreti tudi seznam »vrhuncev« in si ogledati denimo gole, priložnosti in podobno. Vsekakor uporabno, da ne iščete sami, kje so bili najbolj napeti trenutki.
Slika gre do polne visoke razločljivosti in je ob dobre viru res kvalitetna, bi si pa želel tudi kakšnega programa ali druge vsebine v 4K. Navsezadnje določeni telefoni s svojimi zasloni presegajo 1080 pik po nižji stranici v ležečem položaju
Rešilna bilka
Založeni daljinec ni nič neobičajnega in vemo, kako zoprna je ta zadeva. Še posebej, če ga ni za sprejemnik Neo, saj potem tudi govornih ukazov ni mogoče aktivirati. Vendar to ne velja z aplikacijo, saj je ta povezana s sprejemnikom v naročniškem razmerju, in vsebuje navidezni daljinec. Ta je funkcionalno enak »pravemu« plastičnemu, torej nudi upravljanje s tipkami, tu navideznimi, in z glasom. Tako lahko iskanje fizičnega preložite na čas, ko si boste priljubljeno oddajo ali najnovejšo filmsko uspešnico že ogledali.
Zdravo,
Ali se vse v članku nanaša na NEO za mobilni telefon? Na TV je čisto drugače. Če si bil navajen na T2 in se nisi navajen pogovarjat z daljincem, pa je ta popolna katastrofa.
– Za programe, ki se trenutno izvajajo, lahko gledaš od začetka šele, ko že vidiš sliko. Če je to recimo šport, najprej vidiš rezultat in nima več smisla gledat od začetka (T2 ima to rešeno)
– TV spored vedno prikaže spored ‘v živo’ in ne spored, od koder si nazadnje izbral program in ga trenutno gledaš. (T2 ima to rešeno)
– TV spored je izredno nepregleden, uporablja spodnji del TV ekrana, čeprav ima na razpolago ves ekran in bi bil lahko preglednejši (T2 in Telemach imata oba TV spored bistveno prglednejše)
– pri gledanju v živo pritisk na tipko za nazaj preklaplja med nazadne gledanima kanaloma. Pri ogledu za nazaj pa se ob pritisku najprej prikaže ekran ogleda za nazaj, istočasno pa TV preklopi na spored ‘v živo’.
Tako je, članek govori o mobilni aplikaciji.