Prenosna baterija in sončne celice Ecoflow: Oprema za Robinzone in MacGyverje (#video)
Matjaž Ropret 23. junija 2022 ob 06:06

Zmogljive baterije nam na različnih področjih ponujajo kot naslednjo veliko reč. V avtomobilih. Poleg hiše za shranjevanje energije iz sončne elektrarne. Vse več pa je tudi proizvajalcev t. i. prenosnih napajalnih postaj in en tak izdelek smo se podrobno ogledali, gre za Ecoflow River Pro. Zraven smo dodali še zložljivi panel s sončnimi celicami.

Fino je shraniti večjo količino električne energije za kasnejšo uporabo, vendar hkrati drago in povezano z nezanemarljivo velikostjo in maso baterij. River Pro tehta 7,6 kg, shrani 720 Wh (v baterijo vrste Li-ion) in stane 750 evrov. Je nekje na sredi in verjetno nudi najboljšo vrednost glede na ceno. Akumulatorji z manjšo kapaciteto niso dosti cenejši, tisti z večjo pa so kar občutno dražji. Panel celicami, ki se zloži na približno četrtino površine – malce več, ker ena stranica vsebuje še pritrdišče za kable –, je z natanko sedmimi kilogrami prav tako dokaj težak, njegova nazivna moč je 160 W, cena pa 400 evrov.

Vsaka znamka tovrstnih baterij ima svojo estetiko. Nekatere delujejo bolj robustno ali obrtniško, dotični model Ecoflow bi lahko postavil nekam v stanovanju in marsikdo verjetno sploh ne bi ugotovil, kaj to je. Mogoče bi jo izdal ročaj na vrhu ali pa priključki USB na sprednji strani. Tam so sicer še zaslon z informacijami o vhodni in izhodni moči ter tipka za njegov vklop (in tudi vklop same naprave), priključek za enosmerni tok, lučka in tipka za ponastavitev brezžične povezave (za aplikacijo). Na eni od krajših stranic sta klasični vtičnici (»šuko«) z največ 600 W izhodne moči ter nad njima za režami ventilator za hlajenje, na drugi pa priključka za polnjenje s kablom (iz domače vtičnice) in za sončne celice. Priključki USB so štirje. Eden vrste C s podporo za protokol Power Delivery (PD) in posledično najvišjo izhodno močjo 100 W, dva povsem klasična USB-A z 2,4 A, kar pomeni polnjenje z največ 12 W, ter še eden USB-A s protokolom Quick Charge (zdaj se sicer to ne kvalificira več za hitro polnjenje), ki zmore največ 18 W. Bolj podrobno si lahko to ogledaš v videu.

Polniti je zadevo mogoče na tri načine. Iz vtičnice, z enakim kablom, s kakršnim priklapljamo denimo namizne računalnike, gre najhitreje. Takrat se tudi steka energija notri s približno 600 W in polnjenje prazne bi trajalo približno uro in štirideset minut. Ta način je verjetno najbolj smiseln takrat, ko se odpravljaš nekam, na določene lokacijo, kjer ni električnega omrežja, a bi vseeno rad(a) imel elektriko. Drugi način je polnjenje v avtomobilu na poti do tja, prek priključka za enosmerni tok, toda ta opcija je počasnejša. Tretja možnost pa je polnjenje s sončnimi celicami, ko je reč nekakšna mini elektrarna, in to smo uporabljali večino časa. Je nekako najbolj smiselna, če to uporabljamo tam, ker kjer ni omrežja. Uporabljani panel je na močnem soncu dajal nekje med 120 in 140 W, če je bil postavljen pod pravšnjim kotom, za kar je treba najti oporo, kajti vgrajenega podstavka nima, kot denimo paneli znamke Jackery. V idealnim razmerah tako baterijo napolni v približno šestih urah, a običajno traja dlje, saj se vmes sonce malo skrije za oblake, nekje nastane senca in je treba celice premakniti in podobno. Ko pa moč pade na 50 W ali manj, je učinek na odstotke napolnjenosti bolj boren. Enako, če vmes polnimo telefone in prenosnike ali kaj drugega.

Napajanje drugih naprav funkcionira po pričakovanjih. Polnilniki se obnašajo povsem enako v teh vtičnicah, kot bi se v zidnih. Z napravami, ki ne zahtevajo preveč toka oz. energije, prav tako ni težav. Sesalnik, ki ima najvišjo nazivno moč 750 W se na najvišji nastavitvi ni pritoževal, »vlekel« pa je med 580 in 590 W. Ob povsem napolnjeni bateriji bi bilo zaloge dovolj za približno uro sesanja. Na priključku USB-C sem s prenosnikom prišel največ na 80 W, s kakšnim igričarskim bi verjetno tudi na 100 W. Pri ostalih je bilo prav tako odvisno od tega, kaj sem priklapljal, kajti vsaka naprava podpira svoje kombinacije napetosti in tokov. River Pro se kar dobro segreje, navsezadnje obstaja velika verjetnost, da bo poleg celic na soncu, težko ji je zagotoviti senco. Pa vendar ventilator vklaplja predvsem takrat, kadar nekaj napaja, ne pa pri polnjenju nje same. Očitno to segrevanje ni problematično. Vtičnici šuko je mogoče s fizično tipko ali v aplikaciji izklopiti, kar je priporočljivo. Ko sta vklopljeni, namreč ves čas odteka približno 2 W energije, čez noč se to že pozna v kakšnem izgubljenem odstotku.

Na zaslončku je mogoče videti odstotek napolnjenosti, koliko vatov v tistem trenutku priteka v baterijo in koliko jih odteka, ter koliko ur bi trajalo do polne baterije, če bi šlo tako naprej. V aplikaciji Ecoflow – postopek povezave baterije s telefonom je trivialen – je mogoče videti še nekoliko bolj podrobne podatke. Za polnjenje graf, kako se giblje moč, in za napajanje moč po posameznih izhodih. Kot rečeno se da tudi vklopiti ali izklopiti nekatere vtičnice in svetilko. Potem so na voljo še določene nastavitve, denimo do kakšnega odstotka se lahko baterija napolni, izbrati je mogoče počasno polnjenje z izmeničnim tokom in kolikšen naj bo tok pri avtomobilskem vhodu, pa seveda posodabljanje vdelane programske opreme. Pogrešam edino statistiko pridobljene in porabljene energije. Ta bi bila koristna za določeno načrtovanje in optimiziranje uporabe.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kje je torej taka polnilna postaja koristna ali smiselna? Predvsem na lokacijah, kjer elektrike ni. Kdor ima kakšno lopo nekje na samem, kamor bi hodil ali delat ali za »odklop«, morda vikend, na katerem ne bi postavljal klasične sončne elektrarne, je zagotovo že iskal kakšno podobno rešitev. V tem primeru morda niti cena ni tako pretirana, ker je imeti nekaj bistveno bolje kot nič. Zadeva lahko pride prav na kakšnem pikniku, seveda tudi v kampu, morda še kje zunaj omrežja. Je pa v teh primerih to že precej draga igrača. Za domačo uporabo pa ne vidim smisla, ker nudi bistveno premajhno kapaciteto glede na ceno. Tako za shranjevanje energije s sončne elektrarne kot za neposredno pridobivanje iz sončnih celic, kakršne smo testirali. Investicija se glede na mizerne prihranke – proizvedene električne energije ni niti za kilovatno uro na dan – nikoli ne povrne. Zadeva je torej primerna za vse, ki so radi na samem.

HVALIMO:
  • Dobra izdelava
  • Počne to, kar obljublja
  • Dokaj priročna rešitev za lokacije, kjer ni električnega omrežja
  • Enostaven priklop sončnih celic
  • Pregledna aplikacija
GRAJAMO:
  • Nezanemarljiva masa
  • Rokovanje s sončnimi celicami je zaradi velikosti in mase rahlo nerodno
  • Aplikacija ne daje nikakršne statistike
  • Cena je visoka glede na kapaciteto baterijo in moč sončnih celic
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.