Preizkušali so realne prometne scenarije prihodnosti
Matjaž Ropret 30. oktobra 2024 ob 12:15

Avtonomna vožnja, predvsem pa sprotno obveščanje o prometnih težavah in hitro ukrepanje bodo odvisni od čim bolj sprotnih in natančnih podatkov. Pri tem bodo veliko vlogo igrala omrežja 5G, kar so dokazali tudi določeni projekti, ki so potekali v zadnjih letih.

Z začetkom omrežij pete generacije so različni konzorciji z veliko vznesenostjo vstopili v projekte preizkušanja, kaj nova tehnologija omogoča. Nekaj smo jih že predstavili in precej od njih je povezanih s prometom. Eden takih je 5G-IANA (Intelligent Automotive Network Applications), ki se je začel junija 2021, končal pa se bo prihodnji mesec (novembra 2024). V dobrih treh letih je 16 partnerjev iz osmih držav, med njimi Telekom Slovenije kot edini telekomunikacijski operater med sodelujočimi, v resničnih, ne simuliranih okoliščinah razvijalo in preverjalo povezano in avtonomno vožnjo. Kdaj bo kaj takega dostopnega običajnim kupcem in v uporabi v vsakdanjem prometu sicer ne napovedujejo, eden od ciljev projekta pa je bil vzpostaviti odprtokodno platformo za razvoj in testiranje programske opreme, od katere bi koristi lahko imela avtomobilska industrija.

»Za nas ni toliko tehnološki projekt, kot je projekt za prispevek k izboljšanju življenjskega okolja, konkretno k izboljšanju prometne varnosti« je na predstavitvi rezultatov uvodoma dejal član uprave Telekoma Slovenije Boštjan Škufca Zaveršek. Vodilni slovenski operater je omrežje 5G vzpostavil poleti 2021, naprej na skupnih frekvencah s tehnologijo 4G, kasneje pa je peto generacijo »preselil« na frekvence, ki jih je pridobil na dražbi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (prav tako l. 2021).

Projekt 5G IANA se je osredotočil na sedem primerov uporabe tehnologije za izboljšave v prometu. To so: vožnja na daljavo, koordinacija manevrov za avtonomno vožnjo, navidezna avtobusna tura, vsebina za dodano resničnost v avtomobilih, identificiranje prometnih lokacij z veliko stopnjo tveganja, opazovanje statusa omrežja in ukrepanje v nesrečah v (čezmejnih) predorih.

Koordinator projekta Ksenofon Vasilakos je predstavil izsledke nekaterih od teh scenarijev, denimo učenje avtonomnih vozil, ki so jih testirali v različnih situacijah in režimih delovanja in s tem simulirali, kaj počno v križiščih, kako se odločajo, in kako nanje reagirajo drugi vozniki. Podobno so pri avtobusu v simulaciji uravnavali tako njegovo speljevanje s postajališča kot hitrost in odločitve mimovozečih (povezanih) vozil, da je bila izkušnja za (navidezne) potnike čim bolj prijetna. Upravljanje na daljavo pride prav predvsem pri delovnih strojih, pri čemer so kamere in vmesniki že tako izpopolnjeni, da ni veliko razlike v primerjavi s tem, če bi voznik dejansko sedel v vozilu, zakasnitve v omrežju pa dovolj kratke, da upravljanje poteka praktično v realnem času. Tudi za dobivanje informacij na avtomobilske (prosojne) zaslone se je 5G izkazal za primerno tehnologijo, saj omogoča hipno posredovanje teh podatkov, ki jih je mogoče tudi ločiti od drugega prometa v omrežju.

Za omenjeni projekt je glavnino, 6 od skupno 7,6 milijonov evrov sredstev prispevala Evropska unija s programom za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja