Prehitevanje s hibridom, ne več s pomičnim zadnjim krilcem
Matjaž Ropret 7. junija 2024 ob 06:23

Formula 1 gre s sezono 2026 še bolj v smer, ki tradicionalistom ni všeč, a je povsem logična in pričakovana glede na vse dogajanje v avtomobilizmu. Motorji bo v večji meri hibridni, dirkalniki pa bodo manjši in lažji ter bodo imeli aktivno aerodinamiko. Dirke utegnejo postati precej drugačne, tudi bolj strateške, čeravno morda ne v tolikšni meri kot v Formuli E.

Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je predstavila dirkalnike za nova pravila, ki bodo začela veljati s sezono 2026. To, kar vidite na ilustracijah, so sicer zgolj osnutki, kako si FIA predstavlja interpretacijo teh pravil, moštva pa bodo skoraj zagotovo na steze postavile dokaj drugačne avtomobile. V vsakem primeru bo v ospredju izkoriščanje tehnologije za večjo učinkovitost in s tem zmanjševanje okoljskega bremena, ki ga povzroča to tekmovanje.

Vsaj v tem desetletju se F1 še ne bo prelevila v Formulo E – naslednja večja sprememba pravil verjetno prihaja z letom 2030 – nazaj k velikim in požrešnim motorjem z osmimi ali celo desetimi valji pa tudi ne bo šla. Ti časi so za vedno minili, hibridna era traja že desetletje in se bo še okrepila, enako kot na običajnih cestah. Motor z notranjim zgorevanjem ostaja šestvaljni, toda njegova zmogljivost se bo zmanjšala s približno 550 do 560 kW (cca 740 KM) na 400 kW oz. 536 »konjev.« Po drugi strani pa bo elektromotor v hibridnem sklopu skoraj trikrat močnejši. Namesto 120 kW (161 KM) bo razvil kar 350 kW (469 KM) in s tem bosta oba motorja kar izenačena. Kolikšna je kapaciteta baterije niso razkrili, vsekakor večja kot zdaj, in tudi rekuperacija bo precej močnejša. Ne bo pa več sklopa za rekuperacijo notranje energije (toplote).

Več o delovanju hibridne sistema malce kasneje, najprej je treba povedati še, da bo termični motor deloval na sintetična, trajnostna goriva, ne več na fosilna. Ropotalo bo torej še, smrdelo pa naj ne bi več, prav tako ne bo šlo v zrak nič ogljikovega dioksida. Morda ga bodo celo nekaj porabili pri izdelavi goriv, ta naj bi bila vsekakor CO2 nevtralna. Lahko bi »zamešali« taka z večjo energijsko gostoto, vendar napovedujejo, da ne bodo v ničemer posebna, temveč enaka, kot bi bila (oz. bodo) primerna tudi za uporabo v klasičnih motorjih z notranjim zgorevanjem namesto bencina.

Novi dirkalniki bodo nekaj krajši – medosna razdalja se bo zmanjšala s 3,60 m na 3,40 m – in ožji (1,90 m namesto 2 m) od zdajšnjih, za katere vsi trdijo, da so preveliki. Tudi lažji bodo za 30 kg, skupno z dirkačem in gumami bo najnižja dovoljena masa, ki je na začetku verjetno večina ekip ne bo dosegala, 768 kg. Ob tem bo poenostavitev zunanje oblike, še posebej zadnjega krilca (to deluje, kot bi se vrnili najmanj četrt stoletja nazaj), znižala pritiskanje k tlom za 30 odstotkov, tako da v zavoje ne bo mogoče voziti enako hitro kot zdaj, a zračni upor naj bi se zmanjšal kar za 55 odstotkov, to pa bo precej pripomoglo k temu, da bodo kljub manj zmogljivim motorjem hitrosti na ravninah še vedno podobne kot zdaj.

Zadnje krilce ne bo več pomično v kot doslej, torej se ne bo odpiralo za zmanjševanje upora, kar označuje kratica DRS. Bo pa na nek način vseeno imelo premične elemente, kot tudi sprednje, tako da bodo lahko dirkači preklapljali med načinoma Z za vožnjo skozi ovinek in X za čim manjši upor in posledično čim večjo hitrost na ravninah. S tem pa se povečuje tudi možnost okvar. Saj vemo, da nekaj, kar se premika, obenem pa še trpi hude obremenitve (visoke hitrosti, nenadni manevri, robniki, itd), lažje odpove kot nekaj fiksnega.

Kakšna bo vožnja? Občasno bosta v tandemu delovala oba motorja (v osnovi s samodejnim »doziranjem,« toda dirkači bodo imeli možnost za vklop električne pomoči za prehitevanje), nad hitrostjo 290 km/h pa se bo začela pomoč elektromotorja zmanjševati in pri 355 km/h je ne bo več. Toda dirkač, ki bo manj kot sekundo za tistim spredaj, enako kot zdaj za vklop DRS-a, bo lahko »preklical« ugašanje elektromotorja in bo dobil dodatnih 350 kW vse do 337 km/h, s čimer bo lahko poskušal izvesti prehitevalni manever. Še vedno bo torej pomoč za prehitevanje po ravninah, le da po novem zmogljivostna, ne več aerodinamična. In bo odvisna od napolnjenosti baterije.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja