Noro. Hudo! Kako so pa to naredili? Že res, da smo že nekaj časa navajeni na računalniško animirane dinozavre in druge živali izpred milijonov let, toda še nikdar jih niso prikazalo tako podrobno, številčno in predvsem »življenjsko«.
Vsega o dinozavrih ne vemo in nikoli ne bomo vedeli. Lahko pa z dovolj visoko verjetnostjo sklepamo na podlagi življenja in obnašanja današnjih živali in fosilov, starih vsaj 65 milijonov let. Znanstveniki niso našli samo okamnelih kosti in odtisov, temveč tudi jajca, gnezda in v kamnu ohranjene mumije celih ali delov prehistoričnih živali. Odkritja in pa seveda na znanosti temelječa ugibanja, podkrepljena z izrednimi sposobnostmi računalniško ustvarjene slike, so vodila k nastanku poljudnoznanstvene serije, ki daleč najbolj celovito prikazuje habitate, v katerih so vladali dinozavri.
David Attenborough se je zadnja leta bolj kot z živimi, ki jih je preučeval celo življenje, spoprijel s prikazom življenja, predno je planet pretresel padec meteorita. Dvomim, da bi bila serija, pri kateri je kot producent sodeloval Jon Favreau in so jo posneli v studiu angleške televizije BBC (BBC Studios Natural History Unit), v danem trenutku lahko boljša. Animacije in podrobnosti živali ob bližnjem pogledu so namreč tolikšne, da je včasih težko ločiti med računalniško podobo in posnetki živali, ki so še vedno med živimi.
Ne vem, ali je morski plenilec pogosto med prečenjem plitvega oceana napadel mladiča tiranozavra, toda verjetno je visoka. Obnašanje živali določa okolje. Oče tiranozaver je peljal na otok potomce, ker je tam zavohal mrhovino dvotonske želve. Tamkajšnje obale so bile polne letečih plazilcev. Verjamem, da so bile njihove kolonije podobne kolonijam današnjih ptic. Z izjemo. Ko se je pterodaktil izlegel, je bil odvisen od sebe. Ne od staršev, da bi mu prinašala hrano. Zato je logično, da se je moral kot male želvice, čim prej zateči v varno okolje. Ravno tako ne vem, ali so se enkrat letno titanozavri zbrali v puščavi in se tam parili. Je pa tudi to verjetno. V seriji je veliko tako imenovanega ugibanja na podlagi znanstvenih načel, brez česar je kakopak ne bi bilo! Ampak tudi zato jo je užitek gledati.
Čeprav v veliki meri sloni na računalniškem upodabljanju, je Prazgodovinski planet brez dvoma na ravni BBC-jevih drugih poljudnoznanstvenih serij, ko je na primer serija Modri planet. Posnetki okolice, v katero nato dodajo živali, so fantastični. Ravno tako fantastično so ustvarjene živali, ki naj bi v izbranem habitatu živele in »cvetele«. Pri tem pa je najboljše, da se niso omejili na prikaz in animacije ene ali v najboljšem primeru nekaj živali, kajti v večini prizorov jih je veliko več. V primeru kolonije pterodaktilov imate dejansko občutek, kot bi opazovali obalo polno ptic, medtem ko so črede večjih dinozavrov ravno tako primerno številčne. Občasno se vam bo sicer zdelo, da je gibanje ne najbolj »življenjsko«, velja posebej za omenjene leteče plazilce med »racanjem« po kopnem, a v tem primeru zlahka zagotovim, da je kljub vsemu animacija boljša, kot smo jo bili vajeni.
Nima se smisla zapletati v neplodovite razgovore, kakšne barve so bili dinozavri, kajti, kot mi je znano, o tem znanstveniki vedo še najmanj. Po drugi strani vedo, kako so se premikali, saj jih vpogled v to nudi biomehanika in analiza kosti ter kako so se oglašali, kajti glasove pogojujeta oblika in prostornina lobanje. Toda glede na barvo obstoječih živali v enakem habitatu je tudi v tem primeru mogoče vsaj sklepati o videzu dinozavrov. Več kot dovolj, da je serija ena bolj verjetnih in vsekakor vredna ogleda!
Kaj: Dokumentarna serija Prazgodovinski planet (Prehistoric Planet)
Kje: Pretočna storitev Apple TV+
Ocena 4,5: Dokumentarna serije je milo rečeno odlična. Dinozavri še nikdar niso bili videti tako živi, predvsem pa so predstavljeni v širšem habitatu in v večjem številu, kot kadarkoli prej!
Priporočilo: David Attenborough pozlati vse, česar se loti. Čeprav je pri prikazu davno izumrlih živali prisotno znanstveno ugibanje, izobraževalna vloga serije ni nikoli pod vprašanjem.
Brez komentarjev