Bruseljski uradniki so storili, kar znajo najbolje. Metati pesek v oči in precenjevati vpliv ukrepov, za katere se jim je uspelo dogovoriti, pa čeprav bi morali iztržiti mnogo več. Z veliko medijskega cirkusa so nam namreč dali »korenček na palici«.
Napadi na 16-letno Greto Thunberg so vsaj na meji, če ne celo prek meja dobrega okusa. Njej je vsaj jasno, kam gre svet zaradi pretiranega izkoriščanja ter predvsem pohlepa, ko si nasprotna stran na veliko zatiska oči. Zadnjič sem celo prebral, da ne bo Gretin socializem rešil sveta, temveč visokotehnološki kapitalizem. Mar res? Amazon in Uber na veliko izkoriščata delavce. Ameriška tehnološka podjetja poceni zaporniško delovno silo. Apple in bratovščina išče ustvarjalne načine, kako plačati čim manj davka, da lahko sedijo na vse višjem kupu gotovine. Ko uničujejo Afriko in ostali nerazviti svet zaradi surovin in prostora za odlaganje smeti. Ta podjetja naj bi nas rešila? Ne ga biksat, no! Od politikov pa tudi ne moremo česarkoli pričakovati, saj so razen redkih izjem, zlizani s kapitalom.
Evropska komisija je na začetku tedna objavila pravila, ki se jih bodo morali po letu 2021 držati izdelovalci potrošniške elektronike, če bodo hoteli izdelke prodajati v EU. Poleg daljše življenjske dobe bodo morali izdelovalci do 10 let, verjetno od konca prodaje, zagotavljati rezervne dele. Pravila med drugim veljajo za televizorje, pralne stroje, pomivalne stroje, luči in hladilnike. Ocenjujejo, da bodo ukrepi skupaj s pravili za podeljevanje energijskih nalepk, sprejetimi marca, do leta 2030 zaslužni za 167 TWh nižjo porabo energije. To tudi pomeni za 46 milijonov ton manj v ozračje izpuščenega CO2 oziroma do 150 evrov letnega prihranka družine na račun nižje porabe električne energije.
Nove zahteve glede popravil bodo podaljšala življenjsko dobo naprav, ki se danes rade predčasno pokvarijo,
je prepričana Monique Goyens, generalna direktorica BEUC, Evropskega združenja potrošnikov.
Kako bo slovenska družina letno privarčevala 150 evrov, glede na dejstvo, da je porabe elektrike manjša postavka na mesečnem računu, bo zanimivo opazovati. Nikomur pa tudi ne pade na pamet, da bi se pozabaval s kavljem 22. Razlika v strošku porabljene energije v korist novejšemu in bolj varčnemu stroju največkrat ne odtehta višje cene, ki jo izdelovalec zahteva. Zakaj bi nekdo plačal za pralni ali kateri drugi stroj več, če se to ne bo hitro poznalo na družinskem proračunu? Z evropskimi ukrepi pa niso zadovoljni tudi člani gibanja »pravica do popravila«. Izdelovalci bodo morali zagotavljati rezervne dele ter naprave oblikovati, da jih bo mogoče popravljati s standardnimi orodji, vendar jim je uspelo vsiliti prepričanje, da lahko to počnejo le profesionalni serviserji, ne pa uporabniki sami. To pa ne preprečuje izdelovalcem, da bi še naprej nadzirali servise, pogojevali cene rezervnih delov in servisnih ur. Bo pa vsaj mogoče nekatere naprave popraviti. Danes so potrošniki, ker ne najdejo nekoga, ki bi okvaro znal popraviti ali pa je cena previsoka, prisiljeni staro zavreči in kupiti novo.
Glavna zamera pa so naprave, ki se jih ukrepi tičejo. Kje so pametni telefoni, prenosni zvočniki ter na splošno naprave zabavne elektronike? Teh največ zmečemo v smeti, pa se z njihovo dolgotrajnostjo sploh ne ukvarjamo. Med izdelavo potrošijo veliko energije in virov, v uporabi so najkrajši čas, recikliranje pa je oteženo. Zakaj se torej ne pogovarjajo o tem, namesto ukvarjanja z napravami, ki imajo že zdaj daljši čas uporabe, jih je preprosteje popravljati, predvsem pa jih je mogoče zaradi manj kompaktne izdelave tudi v večji meri reciklirati! Ne mislim, da bi morali prenehati izdelovati tanke in kompaktne naprave, modularne se namreč niso obnesle, dovolj bi bilo, če bi pri snovanju novih upoštevali tudi zahteve popravljanja in recikliranja. Prvi korak bi lahko bilo desetletno zagotavljanje strokovne menjave baterije po pošteni ceni in ne po umetno napihnjeni, da raje kupimo novega, kot da bi staremu dali še nekaj let življenja.
Po moje ukrep evropske komisije ne bo imel učinka! Žal pa se tudi ne morem sprijazniti z morebitnim opravičilom, da gre za prvega, drugi pa bodo sledili. Kdaj? Na splošno vse preveč zadev prelagamo ali pa izdelovalcem podarjamo dolga prehodna obdobja. Pa saj so oni zakuhali težavo, oni so začeli izdelovati manj dolgožive naprave. Nekatera podjetja ne vidijo težave, če Google tako rekoč preko noči prepove uporabo storitev Huaweiju, ko pa je treba zmanjšati izpuste, prenehati uporabljati plastiko, izdelovati manj potratne naprave in podobno, tedaj vedno zahtevajo in pričakujejo leta za prilagajanje. Če je nekaj dokazano slabo, potem naj takoj prenehajo. Nismo menda mi krivi, da ves čas iščejo nove načine, kako zaslužiti več in hkrati čim več prihraniti, tudi če se izkaže za napačno, nevarno, neetično ali kako drugače neprimerno.
Brez komentarjev