Največja podjetja v internetnem okolju se morajo od tega tedna v Evropski uniji obnašati nekoliko drugače. Drugače povedano, obnašajo se še naprej enako, toda nekatere prejšnje sporne prakse delovanja in ponujanja storitev so morala umakniti, saj je začel veljati Akt o digitalnih trgih (Digital Markets Act, DMA).
Kot že nekateri prejšnji ukrepi, najbolj očitno kajpak uredba o enotnem priključku USB-C, je tudi DMA v prvi vrsti usmerjen v družbo Apple. Ne povsem neupravičeno, saj ta postavlja največje ovire za druge ponudnike in tudi končne uporabnike, DMA pa zelo očitno spravlja v prakso s stisnjenimi zobmi in prezirom ter tudi poskusi uvajanja novih trikov, ki bi razvijalce aplikacij in druge ponudnike prisilili, da ostanejo pri starem načinu nudenja svojih digitalnih dobrih, čeprav je pro forma na voljo novi.
Vendarle pa Apple ni edini, ki mora upoštevati zaostrena pravila. Podjetje Meta je denimo moralo razvezati storitvi Facebook in Messenger, klepetalnik WhatsApp pa naj bi postal združljiv oz. povezljiv z drugimi, ki bodo to želeli. Kar naj bi v praksi pomenilo, da bodo lahko uporabniki te storitve klepetali denimo z uporabniki Viberja (morda ne, če slednji povezovanja ne bo implementiral, toda vsaj ideja evropske komisije je taka). Google je moral omogočiti uporabnikom možnost določanja, katere od njegovih storitev si izmenjujejo uporabniške podatke. Poleg tega pa tudi, končno, odstranjevanje prednaloženih aplikacij na androidnih telefonih. Tako bodo zdaj tisti, ki jim ni nič do njih, lahko s telefonov počistili Chrome, Drive, Foto, Gmail in ostalo, česar morda nočejo uporabljati in kar je bilo doslej striktno neodstranljivo. Podobno se bo v sistemu Windows mogoče znebiti iskalnika Bing in brskalnika Edge. V obeh glavnih mobilnih operacijskih sistemih bo mogoče prosto izbirati privzeti brskalnik in slednji bodo v okolju iOS vendarle lahko zasnovani na drugi osnovi, ne zgolj Applovem pogonu WebKit. Podobno kot Apple bo tudi Google moral dopustiti ponudnikom, da potencialnim kupcem in naročnikom prikažejo še druge možnosti nakupa kot zgolj prek uradne trgovine z aplikacijami, kjer obe omenjeni korporaciji vzameta 30 odstotkov provizije.
Ena pomembnejših sprememb utegne biti odprtje tehnologije NFC v telefonih iPhone, kar bi moralo omogočiti alternativne mobilne denarnice za brezstično plačevanje doslej eni in edini Apple Pay. V androidnem okolju lahko vsaka banka razvije svojo, četudi se zdaj nekatere obračajo k Googlovi, ki pa jo je za razliko Applove lažje in predvsem ceneje implementirati. Ni še jasno, kdaj in na kakšen način bo Apple zagotovil spoštovanje tega dela DMA.
Za alternativne trgovine z aplikacijami je iznašel nekakšno obratovalno pristojbino, ki jo bodo morali plačevati vsi razvijalci z najmanj milijonom prenosov posamezne aplikacije. Znašala pa bo pol evra na vsak prenos, kar potencialno pomeni milijone na leto za uspešne razvijalce oz. založnike. Ni še nujno, da bo Evropska unija soglašala s tem »predlogom«, in najmanj podjetje Epic Games je trdno odločeno, da vzpostavi svojo trgovino Epic Games Store v okolju iOS, ne glede na stroške. Apple je to poskušal preprečiti, saj je blokiral razvijalski račun za iOS švedski podružnici tega podjetja, ki pripravlja omenjeno trgovino, toda že naslednji dan se je vmešala evropska komisija, ki je sprožila uradno preiskavo. Do večera so v Applu potrdili, da so Epicu znova omogočili račun. Iz tega je mogoče sklepati, da bi že neformalni pritisk iz Bruslja lahko prinesel še kakšen »Premislili smo si,« iz Cupertina, kjer si zagotovo najmanj od vsega želijo negativne publicitete iz tega naslova, četudi jim gre DMA več kot očitno v nos. Že pred časom so napovedali, da iPhoni v EU ne bodo več omogočali spletnih aplikacij (PWA) v celozaslonskem načinu, vendar so tudi to odločitev ob namigih iz Bruslja, da uradniki preverjajo, kaj je na tem, naposled preklicali. Še vedno pa naj bi te aplikacije tekle izključno skozi brskalnik Safari. Dokler v Bruslju ne povedo, da to ni sprejemljivo.
Iz nemških krogov je medtem že slišati napovedi, da bo morda treba DMA kmalu popraviti, ga spisati še bolj strogo in predvsem striktno, da nadute korporacije ne bodo mogle vedno znova najti načinov, kako regulacijo tehnično gledano sicer spoštovati, a v praksi postaviti nove ovire, ki skorajda vse odvračajo, da bi dejansko izkoristili priložnost za širitev ponudbe in konkurence.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev