Popolnoma brezžični čepki so prihodnost slušalk
Matjaž Ropret 10. septembra 2018 ob 13:21

Iskanje idealnih slušalk je lahko življenjski proces. Zase priznam, da sem vedno ravno malo preveč skop, da bi si privoščil res dober zvok. In ta pač stane. Enako vse funkcionalnosti, ki bi si jih želel.  Pri žičnih ni problem najti takih, ki zvenijo lepo, všečno, točno tako, kot si poslušalec želi. Toda kabli prinašajo svoje nevšečnosti in povsod smo jih že kar malo odpisali, se jih v veliki meri poskusili znebiti, pa četudi vemo, da z njimi vse skupaj deluje najbolj kvalitetno in zanesljivo. Toda ni ga čez »komot«. In enako je pri slušakah. Bluetooth je že marsikaj spremenil, malo slabši reprodukciji navkljub, za še bolj prelomne pa se bodo po mojem mnenju zdaj, ko so postali res dobri, izkazali povsem brezžični čepki. Z njimi praktičnost dobiva povsem novo dimenzijo.

Tudi Sennheiser ima brezžične čepke Momentum True Wireless.

Ni dvoma, zvok po žici je superioren v primerjavi s tistim, ki gre v stisnjeni obliki po zraku. Ker je danes pretežno vsa muzika že tako ali tako kompresirana, je to dvojna izguba kakovosti. Ampak debata o tem, kdo sliši razliko, je akademska. Za veliko večino ljudi življenjsko pomembnih razlik ni, tudi zame ne. Hitro slišim razliko med dobrimi in slabimi slušalkami, prepoznam tudi super-duper kakovostne, toda resne degradacije čez bluetooth v primerjavi o ožičenim prenosom ne zaznam. Praktičnost pa se mi zdi neprimerljivo večja. Kabel se vedno kam zatika, vleče slušalke iz ušes, zoprno ga je pospravljati, pri držanju telefona je v napoto in ker vmes še drgneš priključni del, je ta na dobri poti, da v letu ali dveh zacveti in je treba po nove slušalke. Jasno, za resno delo, denimo montažo videa, je ožičenost absolutno nujna. Tam si ne moreš privoščiti zakasnitve zaradi bluetootha ali muhastih izpadov. Toda za prostočasno poslušanje, uživanje v glasbi, muzikalično kuliso ali podkaste zame zmaga modri zob.

To ne pomeni, da zagovarjam metanje izhoda za slušalke iz telefonov. Mislim, da je to napaka in da ta priključek še ima svojo vrednost. Verjetno pa bo tudi njegovo izginjanje iz najbolj uporabljane vsakodnevne naprave pospešilo prehod na modrozobe slušalke. Pri teh je v zadnjem času napredek res velik. Ne samo izbira, povečali so se njihova zanesljivost, funkcionalnost in navsezadnje kakovost zvoka. Popolnoma brezžične izvedbe so šolski primer izboljševanja skozi nekaj začetnih generacij (izvzemši Apple, ki je z Airpodsi zadel že v prvo) do stopnje, da postajajo najbolj transformacijski izdelek na svojem področju. Samo vsakega od čepkov vstaviš v uho in potem pozabiš nanju. Nobenega popravljanja, ukvarjanja s kablom, razmišljanja o napolnjenosti baterije, samo brezskrbno poslušanje. Še določene dodatne možnosti prinašajo s sabo, ki jih običajne slušalke nimajo. Boljše tako zaznavajo, kdaj so v ušesih in samodejno prekinejo predvajanje, kadar niso. Mikrofon za pogovore deluje ne glede na vrsto priključka (iFon je bil glede tega vedno malo poseben). Bili so že tudi modeli z vgrajenimi tipali za beleženje rekreacije. Lahko imajo blokiranje šumov in še kaj.

Zdajle bom verjetno dobil opazko, da baterija zdrži vsega tri, mogoče štiri ure in da je to popolnoma premalo za kakršno koli resno uporabo. Moj odgovor pa je, da je to povsem napačna analiza in da ta vrsta slušalk prinaša revolucijo prav zaradi baterije. Namreč, bolj ali manj vsi čepki imajo zraven polnilno škatlico. Tako ali tako jih je treba nekam zgledno pospraviti, kadar niso v uporabi, sicer bi se hitro izgubili. Zakaj se torej ne bi mimogrede še napolnili? Če samostojno zdržijo nekaj ur, se s celotno baterijsko zalogo škatlice skupna avtonomija podaljša na kakšnih ducat ur. Že približno petnajst minut polnjenja pa je dovolj za naslednjo uro ali celo dve poslušanja. In prav v tem je čarovnija vsega skupaj. Kdaj poslušaš glasbo ali podkaste ali gledaš karkoli več kot tri ure nepretrgoma? Če ne zaradi drugega, moraš zaradi samih ušes narediti pavzo. In mednjo se slušalke že polnijo, pa ni treba s seboj imeti nobenega polnilnika in kabla, samo škatlico, ki bi jo za čepke v vsakem primeru rabil. Vsakih nekaj dni jo daš polnit, najbolje takrat, ko sta slušalkici v njej, pa je. Tudi če slušalke uporabljaš nekaj ur dopoldne in še nekaj ur popoldne, imajo vmes dovolj časa, da se znova osvežijo z energijo. Zvečer pa gre lahko vse skupaj na polnilnik. Pri klasičnih slušalkah bluetooth je trajanje baterije, če je bližje petim kot desetim uram res lahko problem. Pri čepkih z lastno polnilno »postajo« pa to odpade in uporaba postane povsem brezskrbna.

Začetne generacije so res imele težave s povezovanjem in vzdrževanjem povezanosti, bluetooth 5.0 pa je odpravil tudi ta problem. In ker je tehnologija zdaj rešena, se lahko proizvajalci posvečajo še zvočni plati. Sennheiser je nedavno predstavil glede na prvo poslušanje res odlične Momentum True Wireless, vendar bo njihova cena tristo evrov. Jabra ima za skoraj pol manj nič dosti slabše Elite 65t. Anker pa še precej cenejše Soundcore Liberty Lite, ki jih testiram zadnji teden, in sem preprosto navdušen, kaj dajo od sebe za šestdeset evrov. Applove Airpods žanjejo pohvale z vseh strani. Toda to je šele začetek. Ne dvomim v razcvet tega področja, ker ne bo nikogar, ki bi z dobrih čepkov hotel iti nazaj na karkoli drugega. Razen na konkretne čezušesne slušalke z odpravljanjem hrupa ob posebnih priložnostih.

Tudi ta kategorija doživlja razmah. Proizvajalci kar tekmujejo, kdo bo končno sklatil s trona Bose in njegove Quiet Comfort 35 II. Na sejmu IFA sem poslušal Sonyjeve WH-1000XM3 in Beyerdynamicove Lagoon, oboje za približno sto evrov dražje od omenjenih najbolj čislanih, a tudi oboje silno obetavne. Sony mogoče nekoliko več poudarka daje odpravljanju kakršnega koli zvoka iz okolice, toda tudi glasba je bila polna in dinamična. Pri nemškem podjetju pa so se bolj osredotočili na zvok, morda malenkost preveč poudarili base, toda celotna »slika« je bila navdušujoča. Ob tem ta vrsta slušalk nima resnih baterijskih omejitev, samo spomniti se je treba vsake toliko, da pristanejo na polnilniku. Ker je priključek po novem USB-C, še starega kabla ni treba več iskati. Res vznemirljivi časi za vse, ki so doslej obupavali nad tem, da bi kdaj prišli do res uživaških slušalk.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja