Pomp okrog gigabitnega LTE in 5G je pretiran
Matjaž Ropret 6. marca 2017 ob 13:30

Veliko je te dni govora o naslednji generaciji mobilnih omrežij, ki ima za zdaj samo številčno oznako 5G (peta generacija), brez kakšnega imena kot nazadnje LTE ali prej UMTS. Industrija na vsakem koraku poskuša sporočiti, da bo za povezovanje milijonov in milijonov novih naprav omrežje – od vsega v pametnem domu do avtov na cesti in infrastrukture – peta generacija absolutno nujna. Pa tudi, da bodo ta omrežja malodane nadomestila fiksna, saj bodo hitrosti podobe ali celo višje. Vmes pa naj bi še letos dobili tudi gigabiten LTE (kategorija 16) s hitrostmi v rangu optike. Prihodnost se zdi svetla, pa je res?

Take hitrosti je v Barceloni na gigabitnem LTE demonstriral ZTE.

Najprej nekaj besed o gigabitnem LTE. Po naših informacijah se najmanj Telekom Slovenije že pripravlja na uvedbo te tehnologije. Operater seveda mora prilagoditi svoje bazne postaje, potem pa morajo kategorijo 16 podpirati tudi telefoni ali modemi. Princip pri tej nadgradnji LTE-ja je podoben kot že pri LTE-Advanced. Operaterji z združevanjem različnih frekvenčnih pasov (slovenski za LTE v glavnem uporabljajo 800, 1800 in 2600 MHz), naprednejšo modulacijo in sprejemom z več antenami naenkrat dosegajo višje hitrosti. Naprave za gigabitni LTE morajo podpirati t. i. 4X4 MIMO, kar ne predstavlja pogona na vsa štiri kolesa, temveč da sprejemnik in oddajnik v napravi vsak uporabljata po štiri antene naenkrat (MIMO pomeni multiple in, multiple out).

V Barceloni smo videli ZTE-jevo demonstracijo tovrstnega telefona, ki je dosegal ravno toliko megabitov manj od tisoč, kolikor bi jih moral več, da bi bil to dejanski gigabit. Vendar so malo pod tisoč megabiti tudi omejitve te tehnologije. Govorimo seveda o hitrostih proti uporabniku, v smeri proti omrežju je meja 150 megabitov na sekundo. Prihajajoči Samsung Galaxy S8 naj bi tudi podpiral gigabitni LTE, tako s Samsungovim (Exynos 8895) kot s Qualcommovim (Snapdragon 835) procesorjem. Zadeva bo pretežno aktualna v mestih, tam, koder ne seže signal na višjih frekvencah, bodo hitrosti ostale precej nižje. In tu je že prvi namig, zakaj je treba umiriti tudi pričakovanja glede 5G.

Za to tehnologijo marsikdo poskuša prikazati, da bo prelomna, da bo prinesla povsem novo dimenzijo. Ampak po mojem mnenju je resničen preboj v mobilnem svetu prinesel LTE (mogoče pa že pred njim HSPA), s tem smo dobili dejansko uporaben internet povsod, tudi tak, da lahko skoraj kjerkoli gledamo video v (ultra)visoki razločljivosti. S 5G naj bi dobili še precej zanesljivejšo povezljivost za množico naprav, za katere nam govorijo, da morajo biti povezane. Glede na prve specifikacije standarda Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) pa bo morala vsaka celica na bazni postaji 5G imeti 20 GB/s pasovne širine, operaterji pa bodo morali za to tehnologijo imeti na dodeljenih najmanj 100 MHz, po možnosti pa bistveno več. In tu se začnejo težave.

Trenutno imajo slovenski operaterji vsega skupaj na voljo malo čez 500 MHz frekvenčnega spektra, torej na vsakega nekje med 100 in 200 MHz kapacitet. In tega delijo na tri tehnologije (GSM, UMTS/HSPA, LTE). Tudi če bi sčasoma ugasnili GSM in mogoče še UMTS ter dobili dodatne frekvence, zelo verjetno v pasovih 700 MHz ter 3500 MHz in višje, še vedno ostajajo omejitve. Frekvence so pač omejena naravna dobrina in uporabljajo jih marsikatere storitve. Predvsem pa velik doseg omogočajo samo frekvence pod enim gigahercem (pasovi 700, 800 in 900 MHz), vse ostale so večinoma uporabne samo v mestih. Tam bodo hitrosti nedvomno visoke, ko se bo kdo podstopil zgraditi omrežja 5G. Vendar so že zdaj, saj je v mestih tudi po več optičnih omrežjih. Torej bomo imeli še večjo koncentracijo hitrih možnosti v gosto poseljenih območjih in rahel napredek drugod. Seveda bo višja pasovna širina pomagala pri tem, da bo lahko več ljudi naenkrat uživalo v širokopasovnem internetu, kar se bo še posebej poznalo na množičnih dogodkih, in da bo lahko v omrežje povezanih več naprav, ki ena drugi ne bodo “kradle” hitrega dostopa do omrežja.

Resnici na ljubo je že zdaj na podeželju tudi z LTE mogoče nadomestiti fiksni internet, vendar še zdaleč ne z gigabitnimi hitrostmi. Tudi s 5G jih verjetno ne bo, vsekakor pa napredek mora biti. Pred letom 2020 tako ali tako komercialnih omrežij pete generacije ne bo, ker standard sploh še ni dokončan, operaterji pa še niso pripravljeni na nove megainvesticije, a industrija zdaj zganja pomp, ker se pač mora nekaj dogajati in ker z LTE ni več veliko zaslužka in rasti. Ne bo pa 5G taka revolucija, kot jo želijo prikazati.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja