Poleti boš potreboval(a) električni prevoz, bazen in jeklene živce
Marjan Kodelja 27. aprila 2020 ob 06:52

Izvoljeni ali kako drugače na vrh prilezli “ljubljeni” vodje skrbijo za blagor državljanov, nas zapirajo v domove in občine, gospodarstvo se krči, služb pa je manj, zato bo dopustovanje ob morju za večino prej želja kot resničnost. Montažni vrtni bazeni bodo letos pogostejši. Predlagam pa tudi nakup električnega kolesa ali skiroja, saj boste z njim lažje in hitreje prišli na cilj.

Omejitve bi lažje razumeli, če bi bilo stanje res tako hudo, kot ga slikajo in če bi veljale za vse. Tudi meni bi “pasalo” skočiti do Kolpe, se sprehoditi, upoštevati socialno distanco in nikogar ogrožati, saj sem se vsakodnevnega vandranja po Šentviškem hribu že malo prenajedel. Vse težje je tudi iz obilja informacij izluščiti resnicoljubne, kajti Vojaki in Vojščaki se gredo “otroške” igrice, ki pa bodo imele zaradi obilice lažnih novic in pozivov k nasilju katastrofalne posledice. Skrajno spolitizirana tabora bi lahko razumela, da besedi “levičar” in “desničar” nista kletvici, da smo vsi ljudje, ne glede na nazor. Želim pa si tudi, da bi strokovnjaki podajali verodostojne informacije, namesto statističnih trikov, nepotrjenih hipotez in napihnjenih številk. To pa nikakor niso tiste, ki jih hitro in argumentirano lahko zanika vsak z vsaj dobro oceno pri gimnazijski matematiki! Ni njihova naloga, da nas strašijo, to je naloga politikov in žal jo tudi s pomočjo najete delovne sile za sejanje neumnosti po spletu, zelo dobro opravljajo. Zdravstveno krizo bomo prebrodili, vendar se zelo bojim, kako bo z gospodarskim okrevanjem, saj smo že zdaj prepričani, da vsi samo kradejo! 

Ko je na morju vihar, morajo mornarji brezpogojno poslušati kapitana, a ta ve, da bo kasneje odgovarjal za napačne odločitve. Okoli nas pa so sami krapi, ščuke pa ni. Ne odgovarja politik, ki se mu dokaže, da je kradel zase in za svoje, ne odgovarja direktor, ki je zaradi nesposobnosti (ali drugih razlogov) zavozil podjetje. Zapitek smo morali vedno plačati državljani!

Morda pa tokrat ne bo šlo po ustaljeni formuli, kajti ta kriza in razlogi zanjo so drugačni. Zagotovo so se spremenile nakupne navade, saj smo bili prisiljeni vse mogoče kupovati na spletu. Nesreče se dogajajo. V običajnih razmerah bi po “pipo” in zidne ventile skočil v bližnjo tehnično trgovino, tokrat sem vse nabral v spletni trgovini. Zraven pa kliknil še na vrtni bazen. Pohvala tudi poštnim uslužbencem. Ne pustijo več paketa pred vrati, pokličejo pred prihodom in ne tarnajo, ko jih prosiš, da paket zapeljejo v garažo. Ti pa stojiš dva metra stran, si navdušen nad uslugo, a človeku niti za kavo ne moreš stisniti v roko. Celo Mercator je bil prisiljen nadgraditi svojo e-trgovino, ki je bila prej več let nespremenjena in ne nadgrajena. 

Žal se ne morem znebiti občutka, da kdor je ta hip pri “koritu”, zdravstveno krizo bolj ali manj izrablja za doseganje drugih ciljev.

Zelo opevano globalizacijo je širjenje virusa zatreslo do temeljev. Morda bomo končno ugotovili, da zaradi pohlepa za dobičkom ni treba čisto vsega prestaviti v države z nizko ceno delovne sile. Nekoč so zaščitna oblačila in maske delale tovarne v skoraj vsaki resni državi, nakar so v nekem trenutku proizvodnjo preselili v Azijo. V normalnih razmerah so vsi od tega imeli prednost. Tovarne so bile polno zasedene, ker jih je bilo manj, cene so bile nizke, potrebe pa pokrite. Virus je vse skupaj postavil na glavo. Niso samo v nebo skočile cene, opreme ni bilo dovolj, strošek prevoza pa je eksplodiral. Prednosti, ki jih je globalizacija v preteklosti prinesla, je virus izničil v zelo kratkem času. Da ne omenjam protekcionizma, ko je nekaterim čisto vseeno za druge, samo da oni dobijo, kar hočejo. Upam, da smo priča koncu podivjane globalizacije in sveta, kjer je pomemben le denar!

Poletje bo zagotovo drugačno, kot smo ga vajeni, saj nič ne kaže, da se koronavirus kaj dosti zmeni za letne čase. Slovenija ima malo morja, težko bomo vsi dopustovali tam, bazen na vrtu zna biti za marsikoga najboljši način namakanja v vodi. Kot večina stvari so tudi bazeni narejeni v Kitajskih tovarnah, zaloge pa niso pretirano velike. Kaj pa, če jih zmanjka, bo treba čakati na nove dobave, cene pa bodo poskočile. Ne samo bazenov. Tudi nujno potrebnih kemikalij, za katere pa sploh ne vem, kdo in kje jih pakira.

So pa iz Kitajske vsi električni skiroji in vsaj dobršen del električnih koles oziroma delov zanje, najmanj pa baterija. Prodaja električnih prevoznikov zna tudi poskočiti. Kolesa in skiroje bomo verjetno manj najemali, kajti nikdar ne veš, kdo ga je imel pred teboj in ali ni morda okužen. Z avtomobilom ne moreš povsod, javni prevoz pa bo omejen na tretjino običajnih zmogljivosti in veliko manj učinkovit. Torej. Električni skiro je primeren za prevoze do 5 km v eno smer, prečkanje meje občine je zato malo verjetno, kolesa pa za daljše razdalje, tudi do 20 in več kilometrov. Ko je baterija prazna, sta še vedno na voljo pedali, poganjanje skiroja s prazno baterijo pa ni niti približno enako udobno.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Upam, da bo gospodarska kriza zavrtela tok časa vsaj malo nazaj in bodo spet ugotovili, da moraš imeti v državi ali tvorbi, kot je Evropska unija, proizvodnjo strateških izdelkov. Verjetno pa ne bi bilo čisto nič narobe, če bi v Evropi poleg zaščitne opreme in respiratorjev izdelovali električne prevoznike in še kakšne tehnološke izdelke. Če pa bi po vsem tem postali manj sebični in bolj razumevajoči do drugih, pa bi bilo pa sploh dobro. Ampak zadnje je vsaj na snovi 30 let samostojnosti malo verjetno. Pravičniki ene in druge strani se bodo še vedno na smrt sovražili in za doseganje kratkoročnih ciljev izbirali vsa sredstva. Nekateri ne razumejo, da svet ni in nikdar ni bil črno-bel! 

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja