Podzaslonsko prepoznavanje prstnih odtisov je na vidiku, a mogoče še ne letos
Matjaž Ropret 29. junija 2017 ob 11:07

Prepoznavanje prstnih odtisov pod zaslonom je še zadnja ovira na poti k pametnim telefonom, pri katerih bo celotno sprednjo površino zavzemal ekran. Da se mnoga podjetja trudijo z razvojem te tehnologije je bilo jasno že najmanj lani ali celo prej, nekateri letošnji modeli, začenši z Galaxyjem S8, pa dokazujejo, da je izjemno težko doseči zanesljivo delovanje čitalnika prstnih odtisov pod steklom. Omenjeni telefon ima zaslon skoraj brez robov, a bralnik na zadnji strani, podobno rešitev naj bi Samsung ubral tudi pri prihajajočem Note 8, pa tudi Apple se mogoče pri iPhonu 8 moral zadovoljiti s tako implementacijo. Medtem je Qualcomm na sejmu MWC v Šanghaju prikazal delujoč prototip čitalnika pod steklom ali celo pod aluminijem, vendar bo ta v večjih količinah na voljo šele v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Foto Qualcomm

Že z opustitvijo fizičnih tipk na dnu telefonov (»domov«), takih, ki jih dejansko pritiskamo, se je nakazovalo, kam proizvajalci hočejo. In če naj bi bila (skoraj) cela sprednja površina naprave zaslon, je treba odčitavanje prstnih odtisov, zdaj že de facto standard za odklepanje naprave, urediti drugje. Logična rešitev, ki so jo nekateri uporabljali že prej, je na zadnji strani telefona, kar pa tej funkcionalnost zmanjša uporabnost, saj je treba telefon nujno prijeti v roke. Še ena možnost je v tipki ob strani, a te ne uporabljajo vsi proizvajalci in ob vseh tanjših mobilnikih tudi ni najbolj zanesljiva. Zato je treba do komercialne uporabnosti prignati tehnologijo branja skozi steklo ali kakšen drug material.

Qualcommova rešitev zajema dve čitalnika. Enega za pod zaslon in drugega za zadnjo stran telefona, kjer ga lahko prekriva ali steklo ali aluminij. Bolj zanimiva je seveda prva, kajti če je čitalnik zadaj, je povsem vseeno, če imamo tam rahlo ugreznino. To nikogar ne moti in vsi ti bralniki tudi zelo dobro delujejo, ni potrebe za potencialno zmanjševanje zanesljivosti ali hitrosti. Ultrazvočna prepoznava pri prvem deluje skozi največ 1200 mikometrov debel zaslon AMOLED, pri drugem pa skozi 800 µm stekla ali 650 µm aluminija. Drugače povedano, celoten zaslon, vključno s prepoznavo dotikov, zaščitnim steklom in ostalimi plastmi je lahko debel največ 1,2 mm. Zadeva pa poleg odtisov prepoznava še srčni utrip in druge biometrične parametre.

Qualcommovi čitalniki ultrazvočno prepoznavajo prstne odtise skozi zaslon, steklo ali aluminij. Foto Qualcomm

Čitalnik za zadnjo stran telefona je za zdaj združljiv z novimi Qualcommovimi srednjerazrednimi procesorji Snapdragon 660 in 630, podzaslonski čitalnik pa bo deloval tako s prihajajočimi Snapdragoni kot s procesorji drugih proizvajalcev. Prve bodo izdelovalcem telefonov na voljo kmalu in telefoni z njimi v Qualcommu napovedujejo za prvo polovico prihodnjega leta. Druge, bolj zanimive, pa bodo proizvajalci lahko začeli preizkušati proti koncu leta. Kaj to pomeni za dejansko vgradnjo v telefone pa je težko reči. Kitajski Vivo je skupaj z ameriško korporacijo predstavljal prototipni izdelek in je verjetno odločen, da to na trg spravi kot prvi. Modeli, ki bodo predstavljeni v času sejma MWC v Barceloni in bodo prišli v prodajo v pomladanskih mesecih 2018, bodo ob koncu letošnjega leta že dokončani, zato se s to konkretno tehnologijo še ne bodo ponašali. Mogoče tisti, ko bodo predstavljeni v drugi polovici prihodnjega leta.

Kar pa še ne pomeni, da delujoče rešitve prepoznavanja prstnih odtisov pod zaslonom ne bomo imeli priložnosti uporabljati prej. Najmanj Apple in Samsung, pa najbrž še kdo, skupaj z zunanjimi partnerji razvijajo svoje rešitve. Samsungu letos še ni uspelo, za Galaxy S9 večina poznavalcev pričakuje to lastnost. Ali je Applu uspelo streti oreh dovolj zgodaj za iPhone 8, pa se različni viri neuradnih informacij ne strinjajo. Gotovo je samo to, da bo ob desetletnici iPhone moral izgledati drugače, malo bolj izstopajoč kot zadnji modeli. Pa tudi, da so Samsung, LG in še kakšen proizvajalec z raztegnitvijo ekrana do robov in čez postavili normo, ki ji mora hočeš nočeš slediti tudi Apple.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja